5 odtenkov izgorelosti

Poznate zgodbo o skuhani žabi? Francoski kuhar hoče skuhati živo žabo. Vrže jo v vročo vodo, ampak žaba isti trenutek skoči ven. Potem jo postavi v mrzlo vodo in vse skupaj počasi segreva. Žaba se v topli vodi najprej prijetno sprosti, nevarnosti ne opazi ter se na koncu skuha. V moderni psihologiji ta zgodba predstavlja prispodobo za situacijo, ki bi morala biti za osebo nevzdržna, vendar oseba tega ne opazi, ker je do nevzdržnega stanja prišlo postopno in počasi.

Pozitivne posledice izgorelosti

Zgodba o kuhani žabi izvrstno ponazori vedenje osebe, ki se prekomerno izčrpava. Izgorelost se postopoma krepi, oseba pa tega ne uvidi vse dokler ni tako hudo, da si na noben način več ne uspe zatiskati oči. Pogosto so posledice takrat že tako boleče, da je oseba prisiljena občutno prilagoditi svoje vrednote ter na novo začrtati uravnoteženo in kakovostno življenje. Kar je sicer ena od pozitivnih posledic izgorelosti. V tem prispevku nas kako zastaviti kakovostno življenje še pred najhujšim in se s tem izogniti mučnim posledicam izgorelosti.

Lahko bi rekli, da oseba živi kakovostno, kadar se počuti uspešno in zadovoljno. Torej, ne da je samo pridna in uspešna, zraven pa čisto izmozgana, ampak uspešna ter zadovoljna hkrati. Mogoče se bo bralcu na tej točki porajal dvom v smislu:

»Aha, če bi zasledoval zadovoljstvo, pa ne bi mogel biti uspešen!?«

V redu, ampak naj ga ta dvom ne odvrne od nadaljnjega raziskovanja. Da bi videli kako oseba lahko doseže oboje, pokukajmo v zgodbo pogumne medicinske sestre iz Avstralije.

Zadnja točka spoznanja

Bronnie Ware je delala z umirajočimi pacienti. V pogovorih so ji ti med drugim zaupali tudi kaj v svojem življenju najbolj obžalujejo. Opazila je, da ima večina pacientov podobna obžalovanja in da na podoben način šele tik pred smrtjo uvidijo, kaj je bilo v njihovem življenju res pomembno. Tako je leta 2009 na svojem blogu zapisala pet stvari, ki jih umirajoči najpogosteje obžalujejo.

Največkrat so rekli:

»Želim si, da bi imel več poguma in živel svoje življenje, ne pa po pričakovanjih drugih.«

Tudi drugo najbolj pogosto obžalovanje:

»Želim si, da ne bi toliko delal.«

To je povezano z našo tematiko, ampak ostanimo pri prvem.

Kaj je v življenju zares pomembno

Pogled na ta najpogostejši stavek iz vidika psihologije nam razkrije nekaj zelo zanimivega. Očitno je osebi tekom življenja pomembno nekaj drugega kot tik pred smrtjo. Videti je, kot da ima v sebi dva vrednostna sistema. In res ju ima! En vrednostni sistem je avtonomen, osebi lasten, drugi pa je kontaminiran z raznimi nezavednimi pogojevanji iz otroštva. Na primer s prepričanjem: »Če nisem pridna (ali lepa, hitra, popolna, močna, ustrežljiva, garaška, …), sem kot oseba ničvredna.«

Ta drugi kontaminirani sistem je tekom življenja prevladujoč. In sicer zato, ker uspešno drži osebo za talca v smislu: »Če ne boš izpolnjevala teh pogojev, se bo pokazalo kakšna oseba si v resnici – slaba!« Taka pogojevanja delujejo tako močno in tako globoko, da ostajajo v večji meri nezavedna, le oseba se jih trudi na vse načine izpolnjevati. Tudi pričakovanja drugih doživlja kot pomembna, vendar le zato, ker na njih slika svoja notranja pričakovanja do sebe ter lastno samopodobo.

Formula kakovostnega življenja

Tik pred smrtjo se zgodi nekaj fantastičnega. Oseba spozna, da ni več potrebno izpolnjevati nobenih pogojev. S tem kontaminirani vrednostni sistem izgubi izsiljevalsko moč in osebi se razkrije njen lastni avtonomni vrednostni sistem. Zato v tistem trenutku večina reče:

»Sranje! Zdaj šele jasno vidim, kaj je zame pomembno. Obžalujem, da nisem živel v skladu s sabo.«

To je zelo poučno. Razkrije nam formulo za kakovostno življenje.

Življenje je kakovostno toliko, kolikor oseba živi in deluje v skladu s svojim avtonomnim vrednostnim sistemom.

Postavlja se vprašanje ali mora oseba čakati do zloma zaradi izgorelost ali celo do časa tik pred smrtjo, da bi videla lasten vrednostni sistem? Seveda ne. S preprostimi vajami, ki jih izvajamo v okviru svetovanja in psihoterapije, lahko potegnemo na plano oba vrednostna sistema. Klienti na listu papirja vidijo katere vrednote so dejansko njihove katere pa izsiljevalske. Spoznajo tudi kako te izsiljevalske vrednote znižujejo kakovost življenja ter kako jih zaobiti.

Odtenki izgorelosti

Tudi sindrom izgorelosti je priložnost za uvid. Stopnje izgorelosti lahko ponazorimo z odtenki. Vprašanje je le, kateri odtenek je dovolj izrazit, da oseba uvidi težavo in reagira?

1. odtenek – deloholizem

Za prvi odtenek je značilno, da oseba veliko in dobro dela. Pogosto spada med najboljše zaposlene, zlahka prevzema odgovornosti in dodatne naloge. Je uspešna in zaradi tega tudi sama ponosna nase.

2. odtenek – zanemarjanje

Oseba začenja zanemarjati počitek, sprostitev, spanec, redno prehrano ipd. Ne razporeja energije več uravnoteženo med delo, sprostitev in odnose z bližnjimi. Fokus je skoraj samo še na delu. Oseba sama opazi znižano toleranco v odnosih. Sodelavce pogosto dojema kot neumne in lene.

3. odtenek – umik

Socialne stike oseba zmanjša na minimum ali pa se s prijatelji ter znanci sploh ne druži več. Občuti potrebo po sprostitvi stresa, jeze, strahu. Pogosto jo sprošča s hrano, alkoholom ali drogami.

4. odtenek – vedenje in depresivnost

Oseba ne zmore več skriti vedenjskih sprememb pred bližnjimi. Primeri takega vedenja so jokavost, pretirano spanje ali nespečnost, negativizem … V tej točki prijatelji in družinski člani običajno izrazijo skrb. Pogosta posledica izgorelosti je depresivnost. Oseba doživlja občutke negotovosti, osebne nevrednosti, pomanjkanje smisla. Prihodnost je zanjo videti pusta in mračna.

5. odtenek – zlom

Oseba lahko gre tako daleč, da pride do hudega psihofizičnega zloma. Potrebna je strokovna pomoč. V najhujših primerih lahko oseba ostane trajno delovno nesposobna, lahko pa konča tudi na psihiatriji.

Uroš Drčićmag. Uroš Drčić
transakcijski analitik svetovalec in specializant psihoterapije
Kontakt: http://www.revitacenter.si | 031 336 452 | [email protected]
Področje delovanja: Individualno, partnersko in skupinsko psihosocialno svetovanje ter psihoterapija.
Specialist: izgorelost, zasvojenost, čustvovanje.

Avtor članka vodi izkustvene delavnice in svetovalno skupino za področje prekomernega izčrpavanja. Z novo skupino pričenjamo v oktobru 2018 v Ljubljani.
Več informacij o skupini in prijavi najdete tukaj.