Zaskrbljujoče številke

Želimo si, da ne bi bilo tako, pa vendar mimo teh številk ne moremo:

  • 72 odstotkov ljudi se sooča s simptomi stresa (vir),
  • izgorelost, kronične bolezni in bolečine, psihosomatske bolezni… so v velikem porastu,
  • poraba antidepresivov je po letu 2000 močno zrastla in se v povprečju skoraj podvojila (vir),
  • v letu 2015 je bilo izgubljenih skoraj 27.000 let (9.836.115 dni) zaradi bolniških odsotnosti (vir),
  • stroški iz leta v leto naraščajo za približno 1,4 % (vir),
  • poraba antidepresivov je po letu 2000 močno zrasla in se v povprečju skoraj podvojila (vir),
  • otroci v Sloveniji so med najbolj debelimi v EU in niso fit (vir),
  • slovenski trg delovne sile se bo v 5 letih soočil z velikim pomanjkanjem delavcev vseh profilov (10 000 manj jih je vsako leto) (vir).
  • med leti 1990 in 2013 je število ljudi, ki trpijo zaradi depresije in anksioznosti naraslo za 50 % (vir),
  • v letu 2016 v vseh delovnih dneh kar 4,2 % zaposlenih na bolniškem dopustu (vir),
  • 6,6 % prebivalcev Slovenije v starosti od 25 do 74 let ima sladkorno bolezen (vir),
  • leta 2016 je za rakom zbolelo približno 14.800 prebivalcev Slovenije, pri čemer se ogroženost z rakom zmerno veča (vir).

Vsak človek mora sam poskrbeti za prioritete v svojem življenju, sam mora poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje ter se zavedati pomena preventivnih ukrepov (npr. preventivni zdravstveni pregledi, zdrav način življenja, ustrezno gibanje, dovolj vode, izbrana hrana, vzeti si čas, …).

Naloga tistih, ki imamo več znanja in vpliva v družbi, pa je, da poskrbimo za informiranost in spodbudo za pozitivne spremembe, ki krepijo zdravje in dobro počutje.

Statistično poročilo NIJZ

V Sloveniji je vsak dan odsotnih z dela 4% delovno aktivnih prebivalcev. Največ dni so zaposleni nezmožni za delo zaradi poškodb in kostno mišičnih bolezni. Za tema najpomembnejšima vzrokoma pa so po številu odsotnih dni precej blizu tri skupine bolezenskih vzrokov; bolezni dihal s prevladujočimi prehladnimi obolenji, duševne in vedenjske motnje ter rakave bolezni.

Duševne in vedenjske motnje so v zadnjih desetletjih precej povečale svoj delež v med dnevi bolniške odsotnosti. V obdobju ekonomske krize od leta 2008 je % bolniške odsotnosti v celoti upadal, prav tako za celotno skupino duševnih in vedenjskih motenj, naraščalo pa je število dni bolniške odsotnosti zaradi reakcij na hud stres in prilagoditvene motnje.

Posledice stresa, izgorelosti na delovnem mestu in ostale posledice prekomerne delovne obremenitve se kažejo s simptomi številnih bolezni, ki so nato tudi vzrok za bolniško odsotnost.

Klasifikacija bolezni sicer omogoča pri bolniški odsotnosti tudi beleženje diagnoze izgorelosti ter z delom in urejanjem življenja povezanega stresa. Vendar so te diagnoze zelo redko uporabljene pri izbiri vzroka bolniške odsotnosti. V letih 2007 do 2012 je bilo na letni ravni med več kot 700 000 primeri bolniškega staleža le okrog 300 primerov izgorelosti ter z delom in urejanjem življenja povezanega stresa in število teh primerov nekoliko narašča.

Podatkov o prevalenci duševnih motenj žal nimamo, imamo po podatke o številu prvih obiskov osebnega zdravnik na primarni in število končnih diagnoz na sekundarni ravni, število hospitalizacij ter porabo zdravil zaradi duševnih motenj (podatke najdete na podatkovnem portalu https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/). Slika ni povsem enoznačna.

V raziskavah, tudi domačih, strokovnjaki ugotavljajo, da se le okoli polovica oseb, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem vsakodnevnem življenju, obrne po strokovno pomoč. Med vsemi duševnimi motnjami odrasli najpogosteje obiščejo osebnega zdravnika zaradi depresije, anksioznosti ali reakcije na hud stres. »Po podatkih iz mednarodne raziskave PREDICT-D, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku.

V obdobju 2008-2015 se je po podatkih zunajbolnišnične statistike število prvih obiskov pri odraslih, starejših od 20 let, z zabeleženo diagnozo ‘depresivna epizoda’ znižalo v povprečju za 34 odstotkov, in sicer v vseh starostnih skupinah; pri mladostnikih, starih od 15 do 19 let, pa je število ostalo na približno isti ravni. V primerljivem obdobju se je število obiskov z diagnozo ‘reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja’ pri mladostnikih in odraslih povečalo v povprečju za 47 odstotkov. V obdobju 2008-2015 se je za 18 odstotkov znižala tudi stopnja hospitalizacij odraslih (starih 20 let in več) zaradi depresije. Število izdanih receptov za antidepresive, (to so zdravila za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni), se je v tem obdobju povečalo za 28 odstotkov.

Podatki kažejo tudi, da število obiskov in bolniškega staleža zaradi diagnoze izgorevanja naraščajo, kar gre verjetno pripisati tudi temu, da zdravniki to težavo v zadnjih letih tudi bolje prepoznavajo.

Vsi smo ogroženi, pod stresom in lahko izgorimo, če ne poznamo dovolj sami sebe, kako se stres kaže pri nas in če se ne znamo sprostiti. So pa nekateri poklici in okoliščine, ki nas lahko delajo bolj dovzetne za stres in izgorelost, in sicer če gre za zahtevna dela z ljudmi, časovne pritiske in (pre)hiter tempo dela z neodložljivimi termini, če je delo slabo organizirano, če so informacije pomanjkljive, če ne pozanmo svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu, če ne moremo vplivati na organizacije svojega dela, če delo zelo enolično, nočno in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih.

K izgorelosti so bolj nagnjeni perfekcionisti, zelo vestni ljudje, ljudje z nizko samopodobo, introvertirani ljudje, ki težje izražajo svoja občutja, počutje in težko prosijo za pomoč.  Poleg tega pomembno vlogo igra tudi občutljivost, pretekle izkušnje,  prepričanja, starost, predvsem pa to, kako nekdo gleda na določene situacije: ali gleda nanje kot na nekaj, kar se mu dogaja in na kar nima pravega vpliva oz. možnosti kontrole, ali pa kot na izziv, kar lahko obvladuje in spreminja. Isti dogodek je lahko za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju.

Pripravil:

Samo Belavič Pučnik
Služba za komuniciranje
Nacionalni inštitut za javno zdravje
www.nijz.si