Uspešni odnosi na delovnem mestu so ključnega pomena za uspešnost podjetja, saj vplivajo na splošno vzdušje in počutje. Komunikacija znotraj delovne ekipe je zelo pomembna, ta pa se najbolje razvije v obliki neformalnih druženj, kot so razne delavnice, spoznavni vikendi, zabave in izleti. Poleg pozitivne strani odnosov na delovnem mestu pa se lahko pojavi tudi slaba stran –mobing (mobbing) ali psihično nasilje na delovnem mestu.
Kaj je mobing?
Mobing lahko poteka med sodelavci ali med pod- in nadrejenim. Poimenujemo ga z različnimi izrazi, kot bullying, teroriziranje, viktimiziranje, trpinčenje, šikaniranje. Zakon o delovnih razmerjih trpinčenje na delovnem mestu definira kot »očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posamezniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom«. Pri psihičnemu nasilju gre predvsem za verbalno in čustveno nasilje, ki škoduje kariernemu razvoju posameznika. Včasih to lahko prerase celo v spolno nadlegovanje, grožnjo s fizičnim obračunom in povzročanjem materialne škode, žrtvam pa lahko povzroči resne socialne, psihične in telesne zdravstvene težave.
Faze nasilja na delovnem mestu
Nasilje je proces, ki lahko traja tudi več let. Prvi mobing je na švedskem definiral raziskovalec Heinz Leymann, ki je opredelil kar 45 različnih dejanj, ki so značilna za psihično nasilje. Razdelimo jih lahko na 5 faz:
- ZAČETNI DOGODEK: reorganizacija dela na negativen način, ali oviranje žrtve pri izpolnjevanju nalog;
- PSIHOLOŠKI PRITISKI: pričetek dinamike trpinčenja in socialna izolacija, ki lahko vključuje prekinitev komunikacije z določeno osebo, širjenje govoric, verbalne grožnje in kritiziranje;
- VKLJUČITEV MANAGEMENTA: management pogosto sam generira mobing ali pa ne odreagira oz. minimalizira problem;
- ŽRTVE DOBIJO STATUS PROBLEMATIČNIH, NORIH, NEZANESLJIVIH OSEB;
- IZLOČITEV: resno obolenje, ki vodi v dolgotrajni bolniški stalež. Žrtev obupa in prekine delovno razmerje, ki ji je povzročilo hude duševne stiske. Delodajalec žrtvi odpove delovno razmerje iz krivdnih razlogov.
Razširjenost psihičnega nasilja
Podatkov o razširjenosti psihičnega nasilja v Sloveniji še nimamo. Številne raziskave pa kažejo, da je v Evropi od 1 do 4 odstotka zaposlenih žrtev resnih dejanj psihičnega nasilja, od 8 do 10 odstotkov pa je občasnih žrtev. V večini držav se psihično nasilje pogosteje pojavlja v javnem sektorju.
Kako ukrepati?
Za preprečevanje mobinga na delovnem mestu mora organizacija sprejeti politiko, ki mora vsebovati izjavo o zavezi k reševanju problematike. Ukrepi zajemajo tudi:
- seznanjanje zaposlenih o psihičnem nasilju in njegovih posledicah;
- pravočasno reševanje konfliktov;
- oblikovanje jasnih zahtev in pričakovanj glede posameznih delovnih mest ter seznanjanje zaposlenih s temi zahtevami;
- redno obveščanje zaposlenih o dogajanju v organizaciji;
- ustvarjanje kulture sodelovanje in zaupanja med zaposlenimi;
- prijavljanje in reševanje primerov psihičnega nasilja.
Če se vam na vašem delovnem mestu dogaja omenjeno, se ustavite! Zadihajte, ohranite svojo samozavest in poskušajte najti ugodno rešitev.
Preberite tudi, kaj o kolektivu in delovnem okolju pove Eva Kovač, ki v akciji Ustavi se svetuje o odnosih, komunikaciji in razvoju talentov (potencialov) v organizacijah. Odgovarja na vprašanja, kako stres kot posledica slabih odnosov na delu, slabe komunikacije, ne tovarištvo vplivajo tudi na počutje in odnose doma.