Naša družba spanje prevečkrat napačno povezuje z lenobo

O kakovosti spanca se premalo (ali pa prepozno) sprašujemo, o tem premalo govorimo, premalo se zavedamo, kako nujno je kakovostno spanje za naše zdravje, predvsem pa smo do spanja v družbi razvili negativen odnos. S temi poudarki so udeleženci na današnji okrogli mizi, ki jo je v luči prihajajočega svetovnega dneva spanja organiziral Studio Moderna z blagovno znamko Dormeo, strnili razpravo, katere glavni poudarek je bil sicer na prepoznavanju motenj spanja in njihovih posledic, še predno je za to prepozno.


Ali so motnje spanja lahko alarm za izgorelost?

»Ljudje, ki se srečujejo s prekomernim izčrpavanjem, se pogosto odločijo nekaj narediti šele, ko se pojavijo motnje spanja,«

pravi mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik psihoterapevt.

»Vendar pa to ni zato, ker bi bili dobro osveščeni o tem, da motnje spanja pomenijo nekaj slabega in zahtevajo ukrep, ampak zato, ker so ti ljudje že prej čisto na robu in ko se pojavijo še motnje spanja, ničesar drugega kot ukrepati več ne morejo storiti,« dodaja. Pravzaprav gre v primerih izgorelosti za nespečnost, ki se pojavi, ko je največkrat že prepozno.

mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik psihoterapevt

To je z opisom svoje izkušnje potrdil tudi Aljoša Bagola, avtor knjige Kako izgoreti: »Pri meni se je to manifestiralo tik pred izgorelostjo. Zadnja dva tedna sem spal po dve, tri ure na noč in se zbujal s pospešenim srčnim utripom. Zaradi anksiozonosti nisem mogel nazaj zaspati,« pripoveduje in dodaja, da je ta izkušnja spremenila tudi njegov odnos do spanja. »Spanec v obdobju po izgorelosti postane osrednja preokupacija. Sprašuješ se, ali boš dovolj spal, se boš spet zbudil, in v ta začarani krog si res ujet kar nekaj časa. Vse vrednotiš po spancu.« Približno po letu dni se je spanje vrnilo v ritem, s katerim je bil zadovoljen, pravi. »A še danes, tri leta po tem, se redno ukvarjam s svojim spanjem, le da zdaj z njim zavestno upravljam.

In ravno slednje je za kakovosten spanec bistvenega pomena. S svojim spanjem moramo upravljati, predvsem pa dobro poznati, kaj nam ustreza in kaj ne. »Mi smo managerji našega spanja,« je prepričan Miran Kranjec, strokovnjak za izbiro ležišč Dormeo. Kot strokovnjak za izbiro ležišč blagovne znamke Dormeo deluje že šest let in pravi, da od takrat šteje čas pred in čas po znamki Dormeo. »Čas, ko moje spanje ni bilo kakovostno, ko se o tem sploh nisem spraševal, in čas, ko sem se opolnomočil in zavestno odločil, kakšno moje spanje bo. Zdaj spim Dormeo spanec,« pravi.


Vedno več Slovencev spi vse manj

Spanje je eden od štirih temeljev našega zdravja. Je naša osnovna potreba in če ni ustrezno izpolnjena, ogrožamo svoje zdravje. O tem priča tudi vrsta raziskav, ki dokazujejo vpliv nekakovostnega spanca na razvoj kroničnih bolezni. »Zaskrbljujoče je, da Slovenci vedno manj spimo, predvsem mladostniki in populacija, starejša od 45 let. Motnje spanja vsak tretji Slovenec, če pa temu dodamo še podatek, da je več kot 72 odstotkov Slovencev v stresu, od tega kar vsak četrti vsak dan, postanejo jasni tudi razlogi za slabo spanje. Danes je glavna težava v tem, kako se umiriti, sprostiti in kakovostno spati,« pojasnjujeta Anja Vogrič in Andreja Verovšek, ustanoviteljici pobude Ustavi se!

Zavedanje, da se s kakovostjo svojega spanja moramo ukvarjati, se o njej spraševati, zanjo poskrbeti, je zato ključno, četudi se morda zdi, da z našim spanjem ni nič narobe. Pri znamki Dormeo zato vsako leto ob svetovnem dnevu spanja spodbujajo razprave, vezane na spanje in s posebno akcijo Dormeo spalca osveščajo o pomenu kakovostnega spanja. Letos so prek razpisa za nenavadno delo spanja na delovnem mestu pritegnili pozornost več kot 8000 Slovencev in na koncu za Dormeo spalca izbrali Miho Kalana. Ta bo svoje delo opravil na posebnem dogodku v mesecu juniju.

»Danes se spanje vse prevečkrat povezuje z lenobnostjo, lahko bi rekli celo, da je v družbi pozitivno sprejeto, če se pohvalimo, da malo spimo. Ta korelacija med kratkim spanjem in uspešnostjo je napačna in celo škodljiva za naše zdravje,«

pravi Urška Plavčak, vodja marketinga Studio Moderna Slovenija.

»Pri blagovni znamki Dormeo si prizadevamo, da ljudje razumejo pomembnost kakovostnega spanca. Za naše zdravje je pomembno, da količinsko dovolj spimo in da je spanec kakovosten,«

poudarja Plavčakova.

Še več, če spanec ni kakovosten, tudi količina ne pomaga, zato je res bistveno, da sami naredimo vse, da bi si zagotovili kakovosten spanec. Pri znamki Dormeo razvijajo tudi izdelke, ki vsem, ki slabo spijo, pomagajo do boljšega spanca. Primer takega izdelka je na primer obtežena odeja Dormeo, ki s simuliranjem objema omogoča lažje spanje. Pomemben del podpore pa je tudi svetovanje pri izbiri ustreznih ležišč in ostalega spalnega programa.

»Če se dandanes veliko pogovarjamo o epidemiji viroze, ne smemo pozabiti, da tudi nespanje v Sloveniji postaja nekakšna epidemija. Vendar pa ta nima nujno takojšnjih posledic, temveč so lahko le-te zelo hude in na dolgi rok,«

še dodaja Plavčakova.

KAJ LAHKO STORIMO ZA KAKOVOSTEN SPANEC?

Strokovnjaki znamke Dormeo svetujejo naslednje bistvene korake, s katerimi preverimo kakovost svojega spanja in poskrbimo za njegovo uravnavanje.

  1. Preverite ustreznost svojega ležišča in ostalega spalnega programa. »Ko se zvečer uležemo v posteljo, globoko vdihnemo, izdihnemo in preverimo, če nas karkoli moti, morda tišči, pritiska ali kje preprosto boli,« svetuje Miran Kranjec. Če čutite udobje in zadovoljstvo, je vaše ležišče ustrezno. V nasprotnem primeru predlaga obisk strokovnjaka, ki vam bo pomagal izbrati ustrezno ležišče. To je namreč odvisno od mnogih dejavnikov, vključno s spalnimi navadami, zato pri znamki Dormeo zelo priporočajo individualni posvet.
  2. Povprašajte se o svojih spalnih navadah. »Imate vzpostavljen svoj spalni urnik? Veste, koliko spanja potrebujete, da se zbudite spočiti? V povprečju odrasli spimo med 7 in 8 ur, vendar je natančno število ur, ki ga potrebuje vaše telo, individualna stvar,« pravi Miran Kranjec. Ko vemo, koliko ur spanja naše telo potrebuje, lahko vzpostavimo tudi urnik spanja. »Za to si vzemite čas, nekaj tednov, poskušajte iti spat pravočasno, da se zbudite brez budilke.«
  3. Vzpostavite spalne rituale in preženite skrbi. Spalni rituali so nujni, da nas pred spanjem umirijo, razbremenijo in telo pripravijo na spanec. »Za nekatere je ritual lahko umirjanje ob mirni glasbi, za druge morda topla kopel, za nekoga pa le sproščujoča tehnika dihanja. Pomembno je, da pri sebi odkrijemo, kaj nam ustreza. »Ni dobro, da gremo spat obremenjeni. Marsikdo med nami se sooča s tem, da še v postelji razmišlja, kaj vse še ni naredil, kaj ga čaka naslednji dan. Ja, tudi tako »štejemo ovce«, pojasnjuje Milan Kranjec. Take predspalne obremenitve motijo kakovost našega spanca. Pri tem nam lahko pomaga tudi tehnika, ki pravi, da si pred spanjem vzamemo vsaj pol ure časa, da preprosto »skrbimo«. Zavestno se ukvarjamo s stvarmi, ki nas bremenijo, si jih izpišemo na papir, jih v sebi ali v pogovoru s kom »predelamo« ter tako s skrbmi opravimo, še preden vstopimo v spalnico.
  4. Poskrbite za to, da bo vaše spalno okolje ustrezno. Poleg ustreznega ležišča je bistveno tudi, da iz okolja, torej spalnega prostora, umaknemo vse motilce. »V spalnem prostoru ne smemo imeti moteče svetlobe, zato izločimo vse digitalne naprave; televizijo, telefone… Poleg tega poskrbimo za svež zrak, malce nižjo temperaturo in tišino.«
Objavljeno v Top