Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od kod izvira hrana in na kakšen način je pridelana ali predelana.
Naredili smo krajši pregled, kakšen odnos imajo uporabniki Med.Over.Net do ekološko pridelane lokalne hrane, ali poznajo njene prednosti in kako vedo, da so v trgovini ali pri kmetu res kupili ekološka živila. S klikom na razprave v debati boste dobili koristne nasvete in povezave, kakšnemu komentarju pa se boste lahko samo nasmehnili. Tudi to je zdravo, kot večbarvna hrana na krožniku, ki je ekološka in hkrati lokalna. Najprej pa si razjasnimo nekaj: Ni vsa hrana, ki jo kupimo pri lokalnem kmetu, tudi ekološka. Po prebranih nekaj zapisih ugotavljamo, da ljudje velikokrat preprosto posplošimo, da je vsa lokalna hrana pridelana po pravilih, ki velja za ekološko pridelavo, kar pa ni res.
EKOLOŠKO – kaj to pomeni?
Ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visoko kakovostne hrane z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov.
POMENI: Certificirana pridelava kakovostne hrane s strogimi omejitvami.
“Kmetija, ki se želi preusmeriti v ekološko kmetijstvo, gre najprej skozi dve- ali triletno preusmeritveno obdobje, ko upošteva vsa pravila, zahteve in tudi prepovedi (ne uporablja materialov, pridobljenih z gensko tehnologijo – krme, semen, kultur v sirarstvu, herbicidov in drugih kemično sintetičnih pesticidov lahko topnih mineralnih gnojil), kar je v EU regulirano z enotno zakonodajo. Šele v tretjem ali četrtem letu pridobi certifikat za prodajo ekoloških pridelkov oz. živil.”
Dr. Martina Bavec, univ. dipl. inž. kmet., redna profesorica, Univerza Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.
LOKALNO – kaj to pomeni?
POMENI: Vsa hrana, ki je pridelana ali predelana v Sloveniji, na način, ki ga izbere pridelovalec (ali predelovalec) sam. Pri tem pa mora upoštevati vsa pravila, ki veljajo za pridelavo varne in kakovostne hrane ter dodatno pravila, ki veljajo za certifikat (npr. ekološki, izbrana kakovost, ipd.), če si ga izbere.
EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO – kaj pomeni?
Kadar ekološka hrana izvira iz lokalnega okolja, se njene prednosti z vidika hranilnih vrednosti in trajnostnega vpliva še pomnožijo. Kadar je ekološka hrana lokalnega izvora, je njena prehrambna vrednost pogosto najvišja, saj so živila manj časa skladiščena in imajo najkrajšo pot do končnega uporabnika, kar se pozna na okusu in hranilni vrednosti. Dodatno je tudi manjši negativni vpliv na okolje, zaradi kratkih transportnih poti.
POMENI: V Sloveniji pridelana ekološka hrana.
Ekološki proizvodi ter ekološko kmetijstvo predstavljajo obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen tudi v slovenskem kmetijskem prostoru. Slovenija ima pestre naravne danosti vključno z različnimi tipi pokrajin in bogato krajinsko členitvijo, ter velikim deležem gorsko višinskih kmetij in drugih območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Na Med.Over.Net smo vprašali, kaj pomeni ekološko + lokalno = idealno?
»Ker smo doma na kmetiji in smo, kar se tiče hrane, večinoma samooskrbni, kupujemo bolj malo. Vendar tisto kar kupimo, gledamo, da je lokalno ali pa ekološko oz. ni pripeljano iz Kitajske, Španije … Preko leta imamo obdobja, ko zmanjka zaloge in takrat moramo kaj kupiti. Mlečne izdelke kupujem pri lokalnem kmetu v trgovini ali pa direktno na kmetiji. Sadje in zelenjavo največkrat kupim pri kmetu iz sosednje občine, ko je pri nas na tržnici. Kupim tudi v lokalni trgovinici, kjer imajo ekološko robo. Zelo redko kupim sadje v komercialnem marketu. Meso kupim v lokalni mesnici, kjer imajo meso naših hribov. Ribe kupim pri sosedu. Testenine, riž, začimbe, kvas in sladkarije kupim v trgovini. Čaj, kavo, olja, kosmiče in moko tudi kupim v trgovini z ekološko slovensko robo.
Razprava v debati na Med.Over.Net: Ekološko + Lokalno = idealno
Torej to je hrana, ki jih kupujemo, ne redno, ampak takrat, ko doma zmanjka. Poskušamo čim bolj lokalno in ekološko, vendar vedno ne gre. Kmetom zaupam, nekaj jih tudi osebno poznam že od prej, z drugimi smo se naknadno spoznali in ja, zaupam, da mi ne bodo prodali zanič robe. Za kupovanje pri kmetu sem se odločila iz osebnih razlogov, ker se mi zdi prav da se podpirajo lokalni ponudniki in slovenski kmet. Pri kmetu smo kupovali že pred karanteno, tako da bomo tudi po njej. Mi še vedno zagovarjamo dejstvo, da je domače najboljše. V prvi vrsti naša hrana doma, nato lokalna hrana naših sokrajanov.«
Oznaka EKOLOŠKO dokazuje,
da kupujete hrano, ki zadošča visokim zahtevam.
” Živila so bila pridelana na trajnosten način; pridelovalce najmanj enkrat na leto nadzorujejo nadzorni organi; živali se prosto pasejo na svežem zraku in se z njimi postopa po naprednih smernicah ravnanja z živino; pri pridelavi niso dovoljeni gensko spremenjeni organizmi; v veljavi stroge omejitve glede uporabe kemičnih pesticidov, gnojil, antibiotikov ter raznih drugih dodatkov.”
vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Zaupate oznaki EKO?
Razprava v debati na Med.Over.Net: Zaupate EKo znaku v trgovinah?
»Znak oz. certifikat EKO (seveda uraden), ni fejk. Na vsakem izdelku piše, kateri inštitut ga je izdal. Znak se izda v skladu s trenutno zakonodajo, ki je, kakršna pač je. Tam so določeni pogoji, kaj se lahko uporablja v pridelavi in predelavi, kako pogoste morajo biti kontrole … skratka vse.
Mislim, da do tega, da bi neko XY podjetje ne svoje embalaže tiskalo eko znak brez certifikata in take izdelke potem prodajalo naprej veletrgovcem, skorajda ne more priti, oz. je življenjska doba takega podjetja zelo kratka. Kontrole so pogoste, kazni pa visoke.
Glede Eko kmetij oz. proizvajalcev, pa tudi skorajda ni kmetov, ki bi težko in drago pridobljeni certifikat uničili tako, da bi prodajalo še npr. sosedove ali pa italijanske pridelke kot svoje. Ker spet, kontrole so pogoste in kazni visoke.
Še največ spletk je verjetno pri preprodajalcih. Takih, ki nabavljajo od več različnih dobaviteljev, pa potem razobesijo neke certifikate, za katere pa res ne veš, ali so pravi ali ne.
Sama kupujem eko, če ni prevelike razlike v ceni. Izključno EKO pa kupujem izdelke iz eksotičnih držav, npr. ingver, začimbe, čaji … Tudi, če je 100 %, tega ne porabimo toliko, da bi se občutno poznalo pri proračunu.«
Vedno večjo skrb namenjamo zdravju in vitalnemu življenju. Hrana je lahko velik doprinos, še posebej, če je iz bližnje okolice, pridelana na ekološki način.
Na tržnici
“Sprehodim se po ljubljanski tržnici, da kupim sestavine za ekološko lokalno malico.
Oziram se po slovenskih ponudnikih in oznakah, da je v njihovi ponudbi tudi ekološko pridelana hrana. V nekaterih izložbah res opazim certifikat, ki ga do danes, kljub temu, da sem pogosta obiskovalka tržnic, nisem niti opazila.
Pri prvem ponudniku sem kupila ekološki kruh, seveda slovenski. Ekološkega, s certifikatom, sira niso imeli, so pa povedali, da imajo različne sire, ki so neke vrste “ekološki”, da poznajo kmetijo, kjer delajo sir, vendar se zaradi birokratizacije niso odločili za vstop v postopek certificiranja. Ker je bila moja želja, da kupim certificirano ekološko-lokalno sem se odpravila naprej. Med postanki pri različnih ponudnikih – radi se pogovarjajo o svojih produktih – sem slišala o poštenih kmetijah, in tudi kakšno neprimerno zgodbo so povedali. Nekje na poti nakupa sem kupila ekološke, vendar italijanske olive, slovensko skuto in ekološko-lokarni sir, iz belokranjskih vasi.
Ko imaš ekološko hrano na krožniku ješ počasneje, z večjim užitkom, na bolj prefinjen način.”
Anja V.