Ustavi se! #intervju Nataša Hajdinjak, direktorica marketinga in trženja na Prvi osebni zavarovalnici

Temeljna področja zavarovanj PRVE so pripravljena za varno prihodnost in dobro zdravje. Nad slednjim se običajno zamislimo šele takrat, ko se nam zgodijo neljube zdravstvene težave. Za to, da bi jih omilili ali preprečili, mora vsak v prvi vrsti poskrbeti sam. “Kako” je veliko vprašanje in v pogovoru z  Natašo Hajdinjak, direktorico marketinga in trženja zavarovanj na Prvi osebni zavarovalnici vam ponujamo nekaj namigov.

Kako uravnavate čas, namenjen delu in čas, namenjen sprostitvi?

Težko se pohvalim, da znam razporejati čas med delom in sprostitvijo tako kot bi si želela. Nemalokrat me delo tako potegne, da se pravzaprav ne znam izklopit. Glede na to, da sem že kar nekaj let vpeta v poslovni svet, se mi je v preteklosti to dogajalo še bolj intenzivno. V zadnjih letih, tudi zaradi let, ob tem da raste tudi zavedanje, da tako telo, kot um rabita odklop, se vedno večkrat znam ustavit in si reči, zdaj pa dovolj.

Eden od sindromov sodobne družbe je izgorelost, ki je neizbežno prisotna tudi med menedžerji. Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko je bilo vsega dovolj in kako ste takrat ukrepali?

Pred nekaj leti sem doživela in preživela zame hudo preizkušnjo, in sicer po zamenjavi lastnika podjetja, sem bila ena izmed tistih, ki sem morala podjetje zapustiti. Pred tem je bilo zelo intenzivno prodajno obdobje podjetja. Kot žena, mama dveh šolo obveznih otrok, intenzivno vpeta v poslovni svet, ki pri vsem česar se lotim strmim k temu, da uporabim vse svoje znanje, vso svojo energijo, je bilo to obdobje, ko je bilo vsega dovolj. Seveda se tega takrat nisem zavedala, ampak se resnosti takratne situacije zavedam šele danes. Tudi zato danes znam ozavestiti občutke in počutje za katerega ocenim, da ne pelje v pravo smer in znam reči dovolj.

Kaj vas v življenju poganja naprej, motivira, da uresničujete svoje cilje?

Sem človek, ki strmi k temu, da pri vsem kar delam to delam najbolje kot znam. To je zame naravnanost k nenehnemu izboljševanju, kajti vem da moram biti naslednjič pri opravljanju nalog in doseganju ciljev še boljša, ker sem pred tem dobila določene izkušnje, znanja.

Kaj je tisto, za kar se vam je vredno ustaviti?

Vedno je to sočlovek, s katerim sem v takšnem ali drugačnem odnosu.

Kateri strah ste premagali v življenju in kako se počutite sedaj?

Kot omenjeno sem se sočila s strahom pred izgubo službe in danes se po izkušnji seveda počutim bolj usposobljena, da ga obvladujem. To zagotovo na počutje deluje blagodejno – enostavno se dobro zavedam dejstva, da kar ne ubija, krepi.