Na forumu Partnerske in družinske posvetovalnice gospodična izpove svojo pravljico – poroke, kot pravi, si je vedno želela. S partnerjem imata otroka, zaročila sta se, poroka je tik pred vrati, sedaj pa si je ne želi. Kot odgovarja strokovnjakinja zakonske in družinske terapije, ne gre za običajno “tremo pred poroko”.
Zaskrbljena gospodična je svoj pomislek o poroki kot vprašanje postavila na forumu.
“Zdravo!
S partnerjem sva že 7 let v zvezi imava tudi otroka. Vedno sem si želela, da bi se poročila in pred letom dni sva se tudi zaročila. Sedaj pa ko je poroka pred vrati, čez dobra 2 meseca pa me stiska in duši in vse bolj sem prepričana, da se nočem poročit. Meni povsem ustreza tako kot je…
Prebrala sem tudi kar nekaj forumov na temo ločitve in ugotavljam, da je to cel stres, če ni ločitev sporazumna..Grozno, da že v naprej premišljujem o ločitvi pa še poročena nisva. Že par dni ne spim in pozabljam na hrano, samo o tem premišljujem kaj pa če se ločiva in potem celo s**nje. Tudi partner opaža, da se nekaj dogaja pa mu ne znam povedat, kaj mi leži na duši. Kako pa naj rečem človeku “hej nočem se poročit s tabo”, če bi meni on to rekel bi me prizadel v dno duše. Ne nočem tega, to bi bil začetek konca, sedaj se imamo lepo.
Mogoče imam tremo, kako se je znebiti? Nasvete prosim!
Hvala in lp«
Jana Lavtižar, specialistka zakonske in družinske terapije, svetuje
»Spoštovani,
imam občutek, da tesnobe, strahov in pomislekov, ki vas navdajajo pred poroko, ne gre pripisati samo tremi, ki je precej običajna, zlasti če gre za (tudi) organizacijsko velik dogodek.Ob branju vašega pisma me je prešinil znani stavek: »Pazite, kaj si želite, ker se utegne uresničiti.« Ker pišete, da ste si vedno želeli poroke, v zvezi pa sta že sedem let in imata tudi otroka, sklepam, da vam je partnerjeva odločitev za poroko pomenila izjemno veliko; mogoče je bila za vas dokaz, da se vam želi zares zavezati. In ko je to storil, se vam je izpolnila velika želja. Kakor da zdaj same poroke sploh ne potrebujete več. In če je tako, je vse v redu, ker vam več pomeni njegova predanost kakor pa »list papirja«.
Da premišljujete o razvezi, tudi ni nič grozno, ampak čisto normalno, ker se velik odstotek poročenih parov dejansko razveže in ker za prihodnost nihče od nas nima nobenih zagotovil. Vendar morate vedeti, da je tudi ločitev neporočenega para lahko sporazumna ali pa težavna, saj se morata prav tako dogovarjati za delitev imetja in seveda za skrbništvo nad otrokom. Zato so te skrbi v resnici odveč.
Problem vidim drugje: da partnerju ne znate povedati, kaj vam leži na duši, kar pa je ravno temelj kvalitetnega partnerstva, pa naj bo uradno potrjeno ali ne. »Hej nočem se poročit s tabo« za vas ni sprejemljiv način, da mu izrazite svojo stisko, vendar pa imate še toliko drugih možnosti! »Ob misli na poroko me je strah, pa niti ne znam dobro povedati, česa« – bi bilo to boljše izhodišče za pogovor? Saj ne želite zavrniti človeka, ampak samo postopek. Vas res ne zanima, kaj misli in čuti o poroki on?
Skratka, želim vama, da bi bil uvod v vajin naslednji korak – kakršenkoli že ta korak bo – pogovor, ki vaju bo še bolj in zares globoko povezal.«
Sama poroka ne bo spremenila veliko, prava komunikacija pa zagotovo.
Imate podobno izkušnjo ali vprašanje? Delite ga na forumu Partnerska in družinska posvetovalnica.
Pripravila: Monika Kern, samostojna novinarka