Za koliko stvari, ljudi, dejstev in stanj v življenju ste prepričani, da vam pripadajo? Mogoče bo prvi seznam kratek, ko se boste poglobili in bili bolj iskreni do sebe, pa bo postal daljši.
Naj ugibam, kaj so bo znašlo na njem. Prav gotovo partner, otroci, parcela na kateri stoji hiša, ki ste jo kupili s svojim denarjem in seveda voda iz pipe in odvoz smeti, ki jih pridelate, zrak, ki ga vdihavate, odlično funkcioniranje telesa: vid, sposobnost gibanja, sluh, spretnosti … in vsekakor dolgo življenje brez velikih pretresov.
Pojav težav, ko mislimo, da nam stvari pripadajo
Tako močno smo zaverovani v to, da nam vse to pripada že samo s tem, ker smo se rodili na zahodu v civilizaciji, ki časti um in njegove dosežke, narava pa je samo njegova dekla, da v primeru, če se pojavi nasprotje samoumevne pripadnosti, nas tako temeljito zatrese, da se začnemo spraševati, če obstaja bog oz. neka višja inteligenca, če še verjamemo vanj ali / in v njo. Začnemo se jeziti, da ne obstaja ali da spi ali da je baraba. Pogosto se zgodi, da vso odgovornost usmerimo vase in krivimo sebe, svojo nesposobnost, da kljub vsem knjigam o pozitivnem razmišljanju, ki smo jih prebrali, ne znamo tako dobro razmišljati, da bi, bodisi v svoji ali partneričini maternici pričarali otroka, pridobili novo službo, dosegli, da nas partner ljubi in še in še in še.
Kaj pa, če bi spremenili pogled?
Je mogoče, da bi spremenili pogled, ki nam ga vsiljuje kapitalistična potrošniška družba, ki želi, da hitimo in se pehamo za materialnimi stvarmi in nam »stvari«, ki so resnični dragulji, prikazuje za samoumevne in jim s tem jemlje njihovo vrednost?
Kljub temu, da v sebi pristanemo na to, da je življenje plitko in preprosto, da ni neke globine, bo življenje delovalo po svojih zakonitostih. In nekega dne nas bo presenetilo, ko se bomo proti lastni volji morali soočiti, da globina življenja obstaja, čeprav ne verjamemo vanjo.
Vprašanja, ki si jih lahko postavite
- Kaj če bi se na to soočenje pripravili že prej?
- Kaj če bi se pripravljali vsak dan?
- Če bi si vsak dan vzeli trenutek, dva, obstali in usmerili pozornost v to, kar jemljemo kot samoumevno pa še zdaleč ni tako.
- Kaj če bi v trenutku tišine prešteli svoje srečke, ki smo jih zadeli na loteriji življenja, kot so: služba, ki me razveseljuje, zdravje otrok, odlična partnerska veza, rodovitna zemlja, svež ne-onesnažen zrak, prijazna soseska, kjer živim, mnogoletna varna vožnja brez nesreč, neboleče telo, talenti …
Potem bomo mogoče ob morebitni izgubi kakšne od srečk lahko rekli: »Hvala vesolje, da sem jo lahko tako dolgo koristil/a.«
Obiščite forum: Vrnitev k sebi in zapišite svoje razmišljanje
Mateja Debeljak, dipl. soc. del.
www.vsedobro.si
“The thing about love,
is you can’t feel it’s touch,
until you let someone know,
that this world is too much.”
Prispevek je bil že objavljen v akciji 2017. Ustavi se … in pomisli nase.