Zgodba: Bučka za Natečaj: #ustavise in napiši
Niz šestih »zgodbic« iz osebnih izkušenj, zapisanih v prosti pesniški formi.
ZID
Neupravičen očitek.
Pred nadrejenim se v sebi
molče obdam
z navideznim zidom.
Čez nekaj mesecev
mi za rojstni dan vošči
s knjigo umetnika in
z lepim posvetilom.
JOK
Nadrejena
me vabi, naj stopim
med komuniste.
Iskreno ji povem
svoje pomisleke.
Ne prepričuje me več.
Na koncu pogovora
ona joka.
NAVEZA
V ljubosumju
zaradi skupnega prijatelja
(ni bil moj ljubimec)
je grdo govorila o meni.
Ko je zbolela za rakom,
sem jo obiskovala
(on je ni).
V mesecu ljubezni
so jo pokopali.
Prijateljska naveza z njim
traja že deseto leto.
NAROČJE
Pred krčmo odprtih vrat
na vrhu hriba
se pod košato lipo
dobrika domača muca.
Utrujenemu možu
takoj skoči v naročje.
On jo boža.
Sonce obsije koleno,
nasmeh njegov obraz.
RITEM
Ležim v postelji.
Aritmija srca
mi ne pusti spati.
Levo roko položim
v predel srca,
desno na jetra.
Pomirjena zaspim.
Proti jutru v sanjah
naglas ponavljam
dekliški priimek.
VRH
Vzpenjam se po otoku.
Stara trdnjava vabi.
Oznojena in žejna drobim
krš pod nogami.
Glej, v prgišču zemlje
pod razgreto stopnico
cveti zvončnica!
Vrh se v hipu približa.