Vesela sem sončnega dne, da se lahko sprehodim do bližnjega gozda. Nenehno razmišljam, kako opogumiti, podpreti vse nas, da ostanemo aktivni, seveda, v ravnovesju. Že danes se pripravljam na dan, ko bom zasijala z novimi pobudami, drugačnimi zgodbami, iniciativami v novem svetu, v novi svobodi.
Veliko se pogovarjam po telefonu, da preverim s prijatelji, znanci, kako smo, da “preučimo”, kako smo bili in kako bomo.
Vsak dan znova razmišljam, kaj skuhati za 5 skoraj odraslih oseb. Novost v naši družini je tudi to, da imamo izbranega kmeta, kjer kupimo osnovno zelenjavo, tako podpiramo slovenskega kmeta.
Popoldne pa brusim, lakiram, belim. Fizično delo mi bistri um. In ostajamo doma, ker v trgovine mi je tako težko hoditi, ker je vroče pod maskami, in na rokavice se mi vedno prilepi etiketa, ko želim stehtati banane. Če pa le grem v trgovino, se potrudim, da izberem slovenskega proizvajalca.
Sedaj imam čas, da naredim tudi vse tisto, za kar si prej nisem vzela časa. Učim se, da razširim znanje.
In … rada bi šla na morje.