Doris Kukovičič je že kot študentka novinarstva vodila tečaje angleškega jezika za otroke in se po končanem študiju najprej zaposlila na področju izobraževanja v organizaciji usposabljanj za učitelje. Po delu v izobraževanju se je najbolj našla v odnosih z javnostmi na področju energetike, kjer je njeno delo vsakodnevno povezano s pisanjem. Nikoli pa si ni predstavljala, da bo izpod njenih prstov kdaj nastala tudi kakšna knjiga. Pa je – Pisma Maticu. Sinu, ki je nepričakovano po bolezni zapusti naš svet.
Doris Kukovičič pravi: “Hej, Ti, #ustavise”
“Ustavi se« ima zame danes drugačen pomen, kot ga je imel pred štirimi leti. Če sem o njemu razmišljala predvsem z vidika spodbude za upočasnitev, boljšo osredotočenost …, se je v trenutku, ko se je podrl ves moj svet, njegov pomen prelevil v krik največje možne bolečine. V moledovanje, da nikar ne, nikar naj se NE USTAVI … ŽIVLJENJE – življenje mojega otroka. A se je.
In potem sem ga zopet moledovala – zame, da naj se ustavi, vsaj malo, da lahko sploh dojamem, da se naučim živeti s to bolečino …
Ni se ustavilo. Šlo je in gre naprej. Danes vem, da zato, da mi pomaga osmišljati življenje po izgubi vseh izgub. »Ustavi se« je danes zame zato tudi »Ne ustavi se«.