Ljudje smo socialna bitja in druženja, dotiki, nasmehi in ukvarjanje s tistimi, za katere nam je mar, bi morali biti na prvem mestu.
Žal nam je v zadnjem času vse to odvzeto.
Zaskrbljena sem in sprašujem se, kam nas bo trenutna situacija pripeljala, skrbi me za otroke, vnuke, starše, prijatelje, znance, za ves svet.
Prestrašeni smo in postajamo že vse preveč apatični. Dušne hrane nam manjka in kakšno bo življenje brez dotikov, nasmehov in majhnih stvari, ki nas osrečujejo.
Želim si, da bi se prebudila iz teh grdih sanj, se naužila veselja, ljubezni, se objela z vami, zaplesala in si zapela na ves glas.
REZA