”Navdušila naju je višina tega prostora, njegova energija in stari tramovi”,
sta povedala priznana slovenska fotografa Arne Hodalič in Katja Bidovec, ko sta naredila življenjsko potezo in zelo domiselno združila prostor, kjer živita, s prostorom, kjer ustvarjata. V mansardi stare hiše sta si uredila bivališče po precej drugačnih kriterijih, kot običajno vodijo druge investitorje.
Specifičen način življenja narekuje prav takšen način urejanja poslovnih in bivalnih izzivov. Njuno rezidenca je zasnovana okoli tega, kar jima največ pomeni in čemur posvečata največ časa: fotografski dejavnosti.
K PRAVIM REŠITVAM NAS USMERJAJO NAŠA PRIČAKOVANJA
Vsak dober arhitekt nas bo pred prenovo vprašal, kakšno življenje živimo, kaj cenimo in kaj pravzaprav pričakujemo od bivališča. Čeprav se odgovori, ki jih dobijo, zmeraj razlikujejo, le tu in tam botrujejo tako posebni zasnovi, kot se je to zgodilo arhitektom, ki so zasnovali novi dom in atelje za fotografski par. Ker se pri njima vas čas in vse dni vse vrti okoli dela, so njun studio, kjer preživita največ časa in obenem najbolj uživata, postavili v spodnji, večji in osrednji del novo nastalega dupleksa. V galerijo oziroma zgornji del pa so umestili zasebno stanovanjsko enoto in oboje povezali na edinstven način. Pri tem so sledili načelom, da zagotovijo vsem prostorom visoko stopnjo funkcionalnosti in kakovostno osvetljeno delovno oziroma bivalno okolje.
Osnovna potreba fotografskega studia je višina, zato je dobrodošel dvoetažni prostor. Pravilno dimenzionirana strešna okna so pravzaprav edina možnost, da lahko v takem prostoru zagotovimo dovolj kakovostne dnevne svetlobe.
EDINA STVAR, ENAKO POMEMBNA KOT SVETLOBA
Veliko ljudi misli, da potrebujemo v ateljeju le veliko naravne svetlobe; včasih res, še večkrat pa potrebujemo čisto temo, pojasnjuje mojster fotografije Arne Hodalič. Strešna okna na višini dobrih 5 metrov bi lahko bila pred mnogimi leti glede tega ovira. Zdaj seveda ne. Popolno zatemnitev brez težav dosežemo z zunanjimi roletami, njihova elektrifikacija in upravljaje z daljinskim upravljalnikom pa fotografoma omogočata, da lahko med popolnoma zatemnjenim ateljejem ali s soncem obsijanim prostorom preklopita v nekaj sekundah. Danes je ponudba senčil, resnično izjemna; omogoča namreč senčenje, ki odgovarja še tako raznolikim zahtevam.
DO BARVNIH POUDARKOV Z ODSOTNOSTJO BARVE
V studiu je vse podrejeno potrebam objektivov, tudi izbira barv. Stene so bele, tla pa siva, nevtralna. Nikjer nobenih barvnih poudarkov torej, ki bi lahko vplivali na rezultat dela. Nekaj barve je premišljeno vnesene v prostor le na razstavljenih portretih, pri zbranih obrazih z ulic vsega sveta, ki jih ovekoveča Katja Bidovec. Medtem ko je atelje namenjen tudi delavnicam in tečajem, je zgornji del njunega bivališča, urejenega v mansardi hiše Katjine babice, povsem zaseben.
Pravilno dimenzionirani strešni okni, umeščeni na pravilno mesto, sta temu velikemu prostoru zagotovili dovolj dnevne svetlobe, obenem pa omogočili navdihujoč pogled na okoliške hribe.
Bivalni prostor je pravzaprav dodatek h studiu, pravita fotografa, ki večino časa, ko ne hodita po svetu, dejansko preživita v ateljeju. Kljub temu sta seveda tudi v nadstropju ustvarila prostor, poln domačnosti, toplih in naravnih tonov, z veliko naravne svetlobe. V dekorativnem smislu postavlja ta del v ospredje najlepše, kar je nudilo staro podstrešje – vidne tramove ostrešja. Stanovanjska enota se namreč nahaja pod obstoječo dvokapno streho, zato so tramovi izjemno privlačen naravni detajl vseh zgornjih prostorov.
Tudi zgornji, bivani del dupleksa, je zasnovan izjemno funkcionalno. Zahvaljujoč obilici dnevne svetlobe izraža dobrodošlico, deluje svetlo in naravno.
ODLIČEN REZULTAT NI NAKLJUČJE
Sodelovanje z arhitekti se je obrestovalo, povesta fotografa. Sama sta imela kar nekaj zamisli glede ureditve mansarde, a so ju glede nekaterih arhitekti potem pregovorili. In sta vesela, da sta jih poslušala, pravita. Občutek za estetiko je pomemben, vseeno pa je urejanje bivališča kompleksna naloga, če nimaš ob sebi pravih strokovnjakov in strokovnih rešitev, je dokazala uspešna prenova prostora.
Ureditev mansarde je bil tehnično precej zahteven projekt. V prvi fazi je bilo potrebno zamenjati streho, vgraditi strešna okna in namestiti izolacijo podstrehe. Celotno konstrukcijo je bilo potrebno ojačiti in nadgraditi, saj prostori prenovljeni v 80. letih prejšnjega stoletja nikoli niso bili dokončani. A poseg je bil vreden truda, saj je njuna prenova s strokovnim pristopom tudi k urejanju kakovostne naravne osvetlitve, zagotovo ena od vzorčnih primerov, kako doseči izjemne rezultate.
Strešna okna, ki napolnijo prostor z naravno svetlobo, povečajo bivalno udobje tudi zato, ker omogočajo učinkovito prezračevanje prostora. Oboje je za kakovost spanca zelo pomembno.
Čeprav je barva sten v njunem dupleksu v glavnem bela, noben prostor ne deluje dolgočasno, pusto, brez duše ali sterilno. To je dokaz, da celoto prostora in njegovo estetsko podobo zmeraj ustvarja več dejavnikov, nikoli en sam. Izjemno pomembna v tem pogledu je zadostna količina naravne svetlobe. Če ste v dvomih, kako doseči dobro počutje v prostoru, domačnost in obenem energetsko učinkovitost prenovljene mansarde, lahko naročite brezplačno svetovanje glede pravilne osvetlitve in razporeditve strešnih oken.
Leseni tramovi v sodobno urejeni kopalnici nudijo svojevrsten kontrast ostali opremi tako v barvi kot materialu. Poleg stranišča je to pravzaprav edini prostor, kjer sta si investitorja na stenah privoščila več barvitosti.
SANJSKI PROSTOR V REALNOSTI
Prenova mansarde kot sta jo speljala Arne Hodalič in Katja Bidovec vsekakor dokazuje, da lahko prostor pod streho ponudi enakovredne rešitve klasičnim etažam. Pošteno povedano, dokazuje več kot to: da lahko s premišljenim in malce drznim pristopom mansarda zaradi svoje razgibanosti, naklonov, poševnin, vidnih tramov in sončne svetlobe zlahka ustvari presežke, o katerih lahko v navadnih prostorih la sanjamo. Tukaj najdete še več navdihov za izjemno prenove mansard, na tej povezavi pa 10 korakov, ki vas bodo pripeljali do vaše sanjske prenove.