Akcija Ustavi se! nosi v sebi veliko bogastvo. Bogastvo, ki ga pogosto spregledamo, ker je tako očitno. To so ljudje.
Imeli smo srečo in spoznali Gašperja Cvetiča, dijaka 3. letnika gimnazije, ki je z nami razmišljal o pomenu pogovora, komunikacije in tega, da prisluhnemo.
Kako je v letu 2019 biti mlad (15+)?
Mislim, da nič pretirano drugače kot v letu 1985. Edina stvar, ki se je pri moji generaciji, ki je domnevno prva odrasla ob pametnih telefonih, je ta, da več kot ne med seboj komuniciramo še samo v maksimalno 140 znakih, brez šumnikov in kar zadeva besednega zaklada okrnjenem slovenskem jeziku. Zelo me moti to, kako ne podpiramo našega maternega jezika in se ne zavedamo lepote ter edinstvenosti, ki jo ima slovenščina.
Želim si, da bi v prihodnje namesto tiste epizode na Netflixu, raje odprli kakšno knjigo ali v roke vzeli časopis. Mogoče bi bilo prav, da bi namesto še kakšnega dodatnega interaktivnega gradiva o odvisnosti ali motnjah prehranjevanja, v šoli raje prebrali Lačno življenja, slovenske avtorice Anje Baš. Veliko več bi nas naučila. 🙂
Kakšen imajo odrasli (40+) odnos imajo do vas?
Če pogledam z vidika organizatorja in vodje projektov, sploh za voljo tega, saj trenutno opravljam vlogo vodje Dijaške skupnosti Maribor, se mi zdi, da marsikateri odrasel, sploh v organizacijskih situacijah, na mlade gleda s prezirom. To se mi ne zdi prav. Smo mladi, ampak nismo neumni. Poglejte nas in prisluhnite nam. Veliko vas bomo naučili.
Kako drugače od povprečnega življenjskega sloga boste vi živeli, ko boste imeli +35?
Vedno bolj se mi dozdeva, da dandanes povprečni življenjski slog odraslega Slovenca pri starosti 35-ih predstavlja državno službo, ki jo sam v sebi tako zelo sovraži, opravljanje vloge taksista otrok na veliko preštevilčne obšolske dejavnosti in celoletno neprestano odštevanje ter čakanje na tistih deset dni dopusta, ki jih še 15. leto zaporedoma preživi v enakem apartmaju na Pagu.
Kako pa bom pri teh letih živel sam, pa si ne upam napovedati. Bomo videli, kam me tok življenja odnese. Prosim samo, da ne na tisto plažo na Pagu.
Kaj so največje skrbi mladih in kako se z njimi soočate?
Če iskreno povem se mi ob opažanjih velikokrat zdi, da je največji problem večine najstnikov, kateri odtenek šminke si zjutraj nadeti, ali koliko všečkov je pretekla objavljena fotografija dobila na Instagramu. Za vsako ceno želimo biti všečkani in obleka lažne samozavesti nas bo kmalu zelo kruto slekla. Predvsem pa v našem šolskem sistemu vsi zelo velikokrat pozabljamo, da v službi ne bomo dobili pedagoških pogodb s podaljšanim šolskim letom zato, ker smo včasih malo lenobni, ali pa nam zgolj delovne navade niso bile privzgojene.
Ali pa tudi. Na koncu koncev danes živimo v modernih časih. 🙂
Kako poskrbite za svojo sprostitev, konjičke in notranje želje?
Večino časa sprostitev najdem v klepetu ob kavici. Tako zelo lažje mi je, ko lahko nekomu povem, kaj me teži brez panike. To se tudi močno trudim prenesti na vse kategorije vsakdana – samo brez panike in bo vse dobro.
Kako pomembna je za vas komunikacija?
Pristna in iskrena komunikacija ter vibracija mi je najpomembnejša. Vse drugo pa zadnje čase ugotavljam, da mi vedno bolj postaja naporno. Zelo težko petinštirideset minut poslušam o tem, katera super pečenka se peče v pečici.
Vi raje prisluhnete ali govorite?
Že od nekdaj veliko raje poslušam in zelo hitro sem prišel do zavedanja, da imam v sebi dobro razvit socialni čut do sočloveka. Priznam pa tudi, da zadnje čase od njega bežim, ker mi je zelo naporno prisluhniti čisto vsakemu majhnemu problemu. Zelo velikokrat se soočam tudi s tem, da v danem trenutku in situacijah raje molčim, pa zgolj za voljo tega, ker vem kakšne začudene poglede, polne obtožb bi mi sogovorniki namenili. Iščem ravnotežje. Nikoli pa ne dovolim, da moj glas ostane neslišan in si želim, da bi več mladih bilo takšnih. Prav tako pa ni v čisto vsakem trenutku potrebno povedati čisto vsake stvari, ki jo mislimo. Velikokrat nam manjka kakšen filter na srcu in to moramo spremeniti. Zelo me smilijo tisti, ki morajo kar naprej govoriti in skakati v besedo. Čutim njihovo stisko in jih skušam vedno podpirati.