Živim in delam skladno s svojimi etičnimi cilji ter poslanstvom. Zato je zame SREČA sožitje zasebnega in poslovnega življenja, ko skupaj plešeta pas de deux (korak v dvoje). Osrečuje me, da se zbudim in sem zdrava. To je srečna hvaležnost. Ali hvaležna srečnost. Kakor želite. Zato vsako jutro rečem življenju DA. In sem srečka. Sicer pa se nenehno trudim biti srčna in srečna. To je pravzaprav osebna teorija izbire, kajne?
Druge rada osrečujem nepričakovano;
– ko podarim nasmeh na ulici gospodu, ki vneto in odgovorno opravlja svoje delo: pometa odpadlo listje po pločniku;
– ko v vrsti pred blagajno v trgovini predse spustim nekoga, ki ima veliko manj v košari kot jaz, ko ogovorim starejšo gospo, ki sedi na klopci in žalostno zre v daljavo;
– ko dam prednost na cesti nekomu, ki se vključuje v promet;
– ko se kar na hitro med predavanjem odločim in najdem razlog za to, da nekomu podarim eno od svojih knjig
– v torek sem podarila udeleženki predavanja Beležnico hvaležnosti zato, ker je uspela po nekaj urah pregnati muho, ki nam je nagajala, skozi okno;
– ko v družinsko Viber skupino napišem svojim ljubljenim ljubeče sporočilo in prilepim zraven srčka.
Zanimivo: ko vse to dajem, nisem revnejša, ampak bogatejša. Moje srce takrat igra v meni ljubem ritmu, kar je vir za moje nove lepe geste, srčna dejanja in prijazne besede.
