“Ni potrebno uporabiti “velikih daril”, nagrad, visoko zvenečih besed, govorov…! Vsakemu, ki mu želiš dobro, polepšati dan, življenje…se nasmehni, ga odkrito poglej v oči, mu prisluhni – ga poslušaj, ga stisni, pobožaj /odvisno kdo je s teboj!
Spoštuj otroka, človeka – sva enakovredna partnerja s katerim si v kontaktu! Kontaktiraj na enaki višini /sedi, ustani. počepni, če je otrok/!
To je bilo nekaj splošnih misli, ki me spremljajo celo življenje in me tudi bodo dokler bom zmogla, ostala prisebna!
S takim načinom komunikacije sem pridobila zelo veliko prijateljev /otrok, mladostnikov, starejših – predvsem oseb z velikimi težavami, posebnimi potrebami/.
S čim so se mi zahvalili: nasmehom, dotikom, rožico iz travnika, kamenčki iz reke, risbico, izdelkom, ki so ga naredili, piškotkom, ki so ga spekli….!
In danes s toplimi besedami – na moj mail, SMS , tel. klic, doma izdelana čestitka za praznik! Kar precej jih je bilo! Meni s tem polepšajo dneve, leta…! Torej je bilo vedno obojestransko! Ne potrebujem zvenečih, javnih zahval, daril, priklonov…
SREČA JE V MALIH STVAREH, PRIJAZNOSTI, TOPLINI, LEPI PRIJAZNI BESEDI, POGOVORU, POSLUŠANJU…!“
Besedilo je za NATEČAJ zapisala Sivka.
