Ko se je zadeva že “pozabila”, sem oblečen v to majico prišel k pouku.

Sem prof. umetnosti na srednji šoli. K nam se je vpisal fant (naj mu bo ime) Jon. Imel je široko paleto prilagoditev zaradi posebnih potreb. Tako je pri mojem predmetu tri mesece, kot zadnja tri leta v OŠ, samo sedel in ni ustvarjal. Nekako mi je le uspelo, da se je le lotil risbe roke. Seveda bila je drugačna-posebna :meni božanska.

Pri dijakih, pa je požela veliko smeha in norčevanja; tudi to smo nekako predelali in so se umirili. Vendar meni to ni bilo dovolj. Razmišljal sem, kako naj trajno spremenim njihovo mišljenje, da bodo razumeli… Jona sem prosil, če lahko na to isto risbo nariše še več rok, izbere tri barve in nekatere ploskve pobarva. Risbo sem nato delno obrezal in jo dal prijatelju, da mi s tem motivom potiska nekaj majic. Ko se je zadeva že “pozabila”, sem oblečen v to majico prišel k pouku.

Dijaki so bili navdušeni. Tudi tisti najglasnejši , celo tako, da so me prosili, če bi jim lahko naročil te majice. Nekdo izmed njih je naročil kar pet komadov za svojo plesno skupino. Kar sem tudi storil. Ko sem majice razdelil, sem jih vprašal, ali so opazili podpis pod motivom. Seveda bilo je Jonovo. Tudi takrat je Jon pokazal svojo veličino in srčno držo. Vsem nam je bil še dolgo vzgled za trud in ustvarjalnost.

Mislim, da bolj kot njega, sem osrečil njegovo mamo in samega sebe, ter vse ostale dijake.

Natečaj

Za NATEČAJ avtor: Vrabci

Objavljeno v Top