Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
Z bivšim možem sva se razšla v prijateljskih odnosih, saj sva želela, da najina ločitev ne vpliva na najinega otroka. V zakonu sem bila večino časa nesrečna, saj sva bila zelo različna, kar je še posebej prišlo do izraza, ko sva vzgajala najinega otroka. Zato sem kmalu sprejela odločitev, da nama bo veliko bolje, če odideva vsak svojo pot, kot pa da se vpričo sina nenehno prepirava.
Z Galom sva ostala sama in dokaj kmalu sem spoznala novo osebo, ki se mi je približal in mi kljub grenki izkušnji, počasi začel vračati vero v ljubezen. Na začetku sem pristopila previdno, on pa se je res trudil in mi tekom pogovorov dajal upanje, da bom tudi jaz imela priložnost do lepega družinskega življenja.
Nikoli ga ni motilo, da imam otroka, bil je idealen moški, ki sem si ga vedno želela. Bil je ambiciozen, poln načrtov, aktiven, športen, ogromno je delal in se gibal v poslovnih vodah. Bil je vse tisto, kar pri bivšem možu nisem nikoli imela.
Najina druženja in preživljanje skupnih trenutkov so postali del vsakdana in bilo mi je res lepo. Končno sem bila spet srečna.
Ko je pridobil moje zaupanje in ko sem v njem videla svojega življenjskega sopotnika, se je vse začelo …
Najprej mi je bolj intenzivno razlagal svoje poslovne načrte in kmalu je sledila prva prošnja za posojilo denarja. Sicer je pojasnil, da to dela z zelo težkim srcem, vendar bova imela v prihodnosti oba veliko od tega, poleg tega pa mi bo denar v najkrajšem možnem času tudi vrnil.
Res je to tudi storil, vendar je že mesec kasneje ponovno potreboval denar za nove posle. Ker se je do takrat potrudil in me že popolnoma pridobil na svojo stran, sem brez pomisleka ponovno posodila svoj denar. Pa saj sva si ustvarjala skupno življenje. Še bolj sva bila povezana, hodila sva na različne kraje, morje, izleti, hribi, kosila, tortice … Vse je bilo kot v najlepšem filmu.
Ob vsem tem pa je čedalje pogosteje prihajalo, da si je sposojal denar, ki pa ga ni vračal, z izgovorom, da je to za naše lepše žvljenje in brezskrbno prihodnost. Ker mi je namenjal ogromno pozornosti in mi dajal občutek pomembnosti, nisem nikoli podvomila vanj.
Po pol leta skupnih trenutkov se je njegovo obnašanje zelo spremenilo. Bil je zelo razdražljiv, živčen, imel je ogromno telefonskih klicev in vedno bolj je prihajala na plan njegova druga stran. Ko sem ga spraševala, mi je zatrdil, da z mano deli vse svoje skrivnosti in zato želi, da mu pomagam, da se reši dolgov, ki so mu jih prinesle nekatere slabe odločitve, predvsem pa ljudje, ki so ga oguljufali. On naj bi zdaj odgovarjal za to, čeprav ni sam nič kriv.
Priznam, da sem se ustrašila in za trenutek potegnila v sebi zavoro. Ker pa je bil res prepričljiv govorec je kmalu poskrbel, da sem mu spet slepo zaupala in mu obljubila, da bova težave reševala skupaj. Seveda je spet nujno potreboval denar, da bo rešil stvari in bomo lahko živeli lepo naprej.
Spremenljivo razpoloženje me je začelo skrbeti, a bilo je prepozno
Tako so minevali dnevi in njegovo razpoloženje je bilo vse bolj spremenljivo. Od redkih trenutkov, ko je bil moški, ki sem ga spoznala in v katerega sem se zaljubila, do vse bolj temnih obrisov človeka, ki me je ustrahoval in me vse bolj stiskal v položaj, ko nisem več razmišljala s svojo glavo.
Ta situacija je postajala vsakodnevna, jaz nisem bila več jaz, bila sem popolnoma odvisna od njega. Pa ne v finančnem smislu, saj sem mu dala vse kar je zahteval, poleg tega pa je bilo vedno premalo denarja, zato me je psihično matretital. Nisem bila več sposobna lastnega razmišljanja, moj dan se je vrtel samo od njegovih pričakovanj. Pozabila sem nase in na svojega otroka, osredotočila sem se samo na to, kar je zahteval in pričakoval od mene on.
Živela sem v svetu iluzije, ki mi jo je na začetku ustvaril in se tolažila, če bo dobil od mene ustrezno finančno podporo, bo vse spet kot na začetku. To je trajalo približno leto in pol, ko sem finančno popolnoma obubožala, saj je od mene prejel res enormne količine denarja.
Kar je bilo še huje je to, da jaz nisem bila več jaz. Popolnoma je manipuliral z mano, odločal je o vsem, kar lahko in kar ne. Šele, ko se je spet z vpitjem spravil name in me je moj lastni sin, ki sem ga zaradi njega postavila na stranki tir, zaščitil pred njim, takrat sem se zbudila.
Res nisem bila sposobna niti enega stavka spraviti iz sebe, bila sem na robu samomora. Šele sin me je rešil. Zaradi kasnejših razsežnosti spoznanj, predvsem pa vsega razočaranja in neizmerne ljubezni, ki sem jo čutila do njega, sem zapadla tudi v anoreksijo.
Še danes nisem pripravljena na kakršnikoli partnerski odnos, ker so rane pregloboke. Vsak dan, ki ga preživim, je zame zmaga.
Je pa vse to le prineslo nekaj dobrega. S sinom sva zgradila čudovit odnos, ki ga prej nikoli nisva imela. Sama se končno pobiram po tej izkušnji in sem sposobna o njej tudi govoriti.
Zato bi želela, da bi lahko s svojo izkušnjo še kateri pomagala stopiti stran od odnosa, ki je prežet s psihičnim nasiljem, ki je velikokrat še hujši od fizičnega, saj za sabo lahko potegne usodne posledice.
Z veseljem se bom odzvala in skozi svojo zgodbo komu pomagala in se pogovorila ter poskušala preprečiti, da bi kdorkoli doživel tako življenjsko izkušnjo, kot sem jo jaz, ki me je za vedno zaznamovala. Tudi v pozitivnem smislu.
Zapisala: Petra Plahutnik