Maja Golob, avtorica knjige Ne čakaj na vikend, je mama, partnerka in prijateljica. Rada bere, še raje piše, obožuje dobro hrano, glasbo in ples. Rada raziskuje nevidni svet energij, blizu so ji naravne metode zdravljenja. Obožuje življenje in z radovednostjo sprejema izzive, ki ji jih prinaša.
Maja, v svojem življenju si prišla do točke, ko si vedela, da moraš nekaj spremeniti. Kaj je bil zate ključni moment?
Ključni moment je bil, ko sem se znašla na robu izgorelosti. Takrat sem se zavedla, da tako naprej ne morem več, da če hočem biti dobra mama svojima otrokoma, moram nekaj resno spremeniti v svojem življenju.
Te je bilo strah sprememb? Te je bilo strah prihodnosti?
Ja, strah me bilo sprememb. Vedno sem hotela imeti vse pod kontrolo, v podjetju, pri sodelavcih, pri projektih, doma – tako sem se počutila varno. Zdaj pa je ta ‘koncept’ propadel na celi črti in prihodnost je bila videti zelo negotova.
Kaj tebi pomeni beseda strah? Bi z nami delila kakšno tehniko, ki jo uporabljaš za soočanje z njim?
Strah je čustvo, ki nas omejuje, zaustavlja, nas ohromi. Ko ga ozavestim, se vedno vprašam zakaj me je strah, česa me je strah. Vprašanja ‘zakaj’ si postavljam toliko časa, da pridem do bistva.
Če bi lahko danes sebi napisala pismo in si ga poslala na svoj domači naslov za svoj 15. rojstni dan, torej v preteklost – kaj bi zapisala?
Ne jemlji življenja tako resno: življenje je igra, v kateri ni neuspehov, porazov – so samo lekcije na poti, ki ti pomagajo, da postaneš boljša verzija sebe.
Bi lahko rekla, da danes živiš bolj kvalitetno življenje? Zakaj?
Predvsem živim bolj polno, izpolnjeno življenje, v katerem vedno najdem čas zase in za svoje majhne strasti, pa tudi ne obremenjujem se več s tem, kaj si kdo misli o meni.
Kako si pomagaš takrat, ko se nagrmadi preveč skrbi, slabih misli in slabega počutja? Kako si nabereš novih moči?
Vprašam se, kaj mi situacija sporoča, zakaj čutim tako, kot čutim. Učim se sprejemati vse svoje barvne odtenke. Za sprostitev in nove moči sta tu otroka, pogovor s partnerjem, prijateljicami, meditacija in kakšna dobra knjiga.
Načrtuješ svojo prihodnost ali si človek trenutnega navdiha?
Vem, kaj si želim, imam jasno vizijo in cilje, vendar se hkrati prepuščam toku – ni nujno, da je moja pot do cilja najboljša, odprta sem za priložnosti, da se od nekje pojavi nekdo z idejo, ki je boljša od te, ki jo imam v glavi.
Kako razumeš poziv akcije »Ustavi se!«, kaj ti osebno to pomeni?
Zame je opomnik, da me ne zanese. Na lastni koži sem namreč občutila posledice prekomernega dela, ki me je pripeljalo na rob izgorelosti. Ko sem o svoji izkušnji spregovorila, je kar naenkrat vsak imel svojo zgodbo, o kateri prej nihče ni spregovoril. To me je razjezilo, saj če bi o tem govorili naglas, se mogoče meni ne bi zgodilo. To me je motiviralo, da delim svojo zgodbo v knjigi ‘Ne čakaj na vikend’ in s tem pomagam drugim, da se zamislijo nad svojim življenjskim stilom, da se vprašajo, zakaj se ženejo, česa jih je strah, kaj jim v življenju resnično nekaj pomeni ter komu ali čemu posvečajo svoj čas. Sporočilo akcije ‘Ustavi se!’ je tu popolnoma usklajeno s sporočilom moje knjige in aktivnosti, ki s tem namenom izvajam.
Kaj je tisto v življenju, kar je zate vredno, da se ustaviš?
Jaz sem tega vredna. Moje življenje je tega vredno. Moja otroka. Moj partner. Lepota narave. Prijatelji. Trenutki dneva.