EMENTALER:
Življenje naju je z mojo mlajšo sestro ločilo. Starša sta se ločila, vsaka je živela z enim. Kljub vsemu, sva ostali zelo povezani, kot je življenje naneslo vsako leto bolj in bolj. Danes sva nerazdružljivi. Moja sestra je v prvem letniku srednje šole, pri 16 letih prebolela groznega raka na možganih-tumor v glavi. Po obsevanjih, po vsem času srednje šole borb z boleznijo, izgubi las, izgubi teže..ga je premagala. Ker živi z mamo, ki je zelo slabo finančno stoječa, si veliko stvari ne more kupit, privoščiti. Sama imam tudi dve težki diagnozi. Pri nama starši niso odigrali vlog kot bi mogli. Zato sva toliko bolj ena drugi steber. Sama sem beračila po cesti, da sme sploh lahko preživela dolgih 6 let. In ta dogodek je bil daleč nazaj 2017,ki ga ne moja sestra ne jaz ne bova pozabili. Uspešno je kljub obsevanim možganom končala fakulteto, zraven je delala preko študentskega servisa da je preživela brezposeleno mamo in sebe. Prihajal je marec, ko se mi je obetala neka socialna pomoč, nekih 200.00 eur. S toliko borb, ki jih je dala čez, sem se odločila da jo osrečim, čeprav bom za voljo tega še bolj beračila in bila še bolj brez vsega. Ker obožuje Beyonce, sem ji plačala ogled koncerta v Milanu z Beyonce in Jay-z. Stala sem v banki, referentka me je vprašala: »Dvignete vse?« sem rekla »ne, kar vse, (točno do evra se je izšlo), da nakažem na ta TRR.« V rokah sem imela papir, kam se nakaže za Eventim, kjer ji bom plačala. Stala sem, zrla predse, kaj zaboga delaš? Kako boš preživela? Ko sem pomislila na njo, sem bila še bolj odločena. V roki sem imela sredstva za moje lastno preživetje 2 sekundi in v 2 sekundah so odšla naprej. Po tem, sem sestro poklicala da se dobiva. “Natvezila” sem ji zgodbo, da naju socialna nekaj kliče in teži, neke kolobocije, bila je vidno vznemirjena. Poleg vseh težav še to! Ko so nama prinesli kavico, sem ji dala v roke kuverto (z nakazilom in potrdilom za koncert), vendar je mislila da so neki sodni postopki iz CSD. Ko je zagledala dejansko plačan koncert za svojo najljubšo pevko, tega obrazka nikoli ne pozabim. Usule so se ji solze, nikoli nikamor ni šla, strmela je vame z očmi polne ljubezni. Julija je odšla na koncert, imela je dan zase, vse je posnela, pela na glas, plesala in za en dan užila življenje. Isti dan, sem prosila če lahko ona plača “kofe”, tudi za kavo nisem imela. Tako norost ne predlagam nikomur, ampak sem preživela. Po cesti, po dežju, zbrala sem si za čez mesec, vedoč da sem sestri poklonila svoje srce. Ko osrečim mojo sestro, osrečim sebe!
VRABCI:
Sem prof. umetnosti na srednji šoli. K nam se je vpisal fant (naj mu bo ime) Jon. Imel je široko paleto prilagoditev zaradi posebnih potreb. Tako je pri mojem predmetu tri mesece, kot zadnja tri leta v OŠ, samo sedel in ni ustvarjal. Nekako mi je le uspelo, da se je le lotil risbe roke. Seveda bila je drugačna-posebna :meni božanska. Pri dijakih, pa je požela veliko smeha in norčevanja; tudi to smo nekako predelali in so se umirili. Vendar meni to ni bilo dovolj. Razmišljal sem, kako naj trajno spremenim njihovo mišljenje, da bodo razumeli… Jona sem prosil, če lahko na to isto risbo nariše še več rok, izbere tri barve in nekatere ploskve pobarva. Risbo sem nato delno obrezal in jo dal prijatelju, da mi s tem motivom potiska nekaj majic. Ko se je zadeva že “pozabila”, sem oblečen v to majico prišel k pouku. Dijaki so bili navdušeni. Tudi tisti najglasnejši , celo tako, da so me prosili, če bi jim lahko naročil te majice. Nekdo izmed njih je naročil kar pet komadov za svojo plesno skupino. Kar sem tudi storil. Ko sem majice razdelil, sem jih vprašal, ali so opazili podpis pod motivom. Seveda bilo je Jonovo. Tudi takrat je Jon pokazal svojo veličino in srčno držo. Vsem nam je bil še dolgo vzgled za trud in ustvarjalnost. Mislim, da bolj kot njega, sem osrečil njegovo mamo in samega sebe, ter vse ostale dijake.
JANA :
Kako sem nekoga osrečila, kako so osrečili mene? Nekje do svojega 30.leta sem se po vsakem doseženem cilju nekaj dni počutila vzhičena, potem pa se je v moje srce zopet tihotapila praznina. Dokler nisem prvič pomagala stari gospe, ki je potrebovala pomoč. Ne zgolj njena hvaležnost ampak predvsem zavedanje, da sem s pomočjo olajšala življenje gospe in jo osrečila je napolnilo moje srce, me navdalo z mirom in veseljem, z občutkom, da je smisel življenja pomagati. Z manjšo finančno pomočjo, kolikor sem v tistem trenutku zmogla, sem pomagala znanki, ki je potrebovala denar zaradi prebroditve do nakazila plače. Moji dnevi so izpolnjeni s pomočjo drugim, ljudem, živalim, naravi (pobiranje smeti za drugimi), že en sam prijazen nasmeh, prijazna beseda ali znati poslušati ljudi le-tem veliko pomeni. Nikoli ne pričakujem vračila, niti zaslug, najlepše ja, da mi vsako še tako drobno dejanje pomoči in prijaznosti napolni srce z ljubeznijo in mirom, vedno znova in znova. Nekega dne , ko sem kolesarila sem prehitela peško, ki je z zadnjimi močmi nesla večjo vrečo krompirja. Kar pri srcu me je stisnilo, takoj sem se ustavila ter ponudila, da naloživa žakelj na prtljažnik mojega kolesa ter sva šli potem skupaj peš do njenega doma. Sicer sem zamudila pošto, a kaj potem, saj sem šla tja lahko tudi naslednji dan. Večkrat sem zasledila oglase o izgubljenih, pogrešanih živalih. Če so se živali izgubile v okolici mojega kraja sem šla vedno v akcijo in sem vedno uspešno našla izgubljeno žival ter jo vrnila njenim skrbnikom. Ena od teh akcij je bila skoraj nemogoča, saj se je žival skrila v koruzo, ki je bila posajena vse na okoli. Sem vztrajal dokler je nisem zagledala, da je nekje pokukala iz koruze ter se s priboljški jo trudila zadržati v bližini dokler niso prišli ponjo njeni lastniki, ki sem jih takoj kontaktirala. Žival je bila zaradi preplašenosti agresivna zato je ni bilo mogoče prijeti, lahko pa sem jo nekako s priboljški zadržala v bližini. Potem mucki, mali nebogljenčki zavrženi sredi ničesar, plašni, sestradani, bolni, umirajoči. Prav vse mi je z nečloveško vztrajnostjo uspelo ujeti, poskrbeti zanje, nekatere sem obdržala, drugim poiskala odgovorne domove. Žal pa je bila za nekatere od njih rešitev prepozna, vendar vsaj niso umrle tam na mrazu same ampak so jim veterinarji skrajšali muke. Moja zadnja mala rešenka, bila je za ograjo pri podjetju, kjer v tistih prazničnih dneh okoli božiča ni bilo nikogar. NI upala k meni k ograji pod katero je bilo ravno toliko prostora, da bi jo lahko prijela. Sedela je na betonu, vsa tresejoča in milo jokala, ni in ni se upala približati. Po šestih urah mojega vztrajanja in metanja briketkov vedno bližje odprtini pod ograjo mi je le toliko zaupala, da se mi je približala in končno sem jo lahko prijela, ter jo odnesla k meni domov. Po nekaj mesecih zdravljenja je sedaj zdrava, srečna in srčkana že odrasla mucka, ki se še vedno boji zunanjega okolja, zato jo imam v hiši. Ni zadosti prostora tukaj, da bi naštela vse moje pomoči drugim. Zatrdim lahko, da je pomoč drugim tisto kar napolni naši dušo in srce, nam daje smisel, srečo in mir. Ko bo prišel moj čas slovesa iz tega sveta bom umrla mirno v zavedanju, da moje življenje ni bilo zamanj. Da je imelo smisel, ki sem ga izpolnjevala po svojih najboljših močeh. Odkar se zavedam, da me pomoč drugim osrečuje znam tudi sama hvaležno sprejemati pomoč drugih kadar jo potrebujem. Opažam, da se pozitivna energija, ki jo oddajam prenese tudi v mojo okolico, saj je vedno več ljudi okoli mene vedno bolj osveščenih, kar se tiče pomoči drugim bitjem kakor tudi varovanju narave. Zakon privlačnosti še kako drži. Kar seješ-to žanješ! Zavestno širim pozitivno energijo dalje. Dragi bralci poskusite tudi vi in nikoli več v vaših srcih ne bo praznine, izpolnjeni boste z ljubeznijo, veseljem , zdravjem in mirom.
Tri najboljše zgodbe po oceni žirije bodo partnerji projekta obdarovali.
Avtor VRABCI je prejemnik nagrade TOYOTA,
EMENTALER nagradi Loterija SLOVENIJA,
avtorico JANO Automatic servis.
Vsem se zahvaljujemo za prispevke, vsak ima prispevek ima svoj čar, nagrajence pa bomo, zaradi varstva osebnih podatkov, kontaktirali osebno in jih osrečili.
NAGRADE
Pri Automatic servis bodo pisca zgodbe nagradili s svojim bogatim paketom, ki vsebuje modro nepremočljivo torbo AS šport, AS skodelico in pločevinko dišeče kave, kavno rjav dežnik AS in rdečo športno torbo: “Moj trenutek dneva.” Tako boste lahko z bogatim paketom obdarili in razveselili celo družino ali prijatelje, kakšno praktično nagrado pa obdržali tudi zase.
Loterija Slovenije bo najboljšemu piscu podarila čudovito stekleničko in brisačo Loterije Slovenija. Z dobro zgodbo si boste prislužili tudi loto listek, ki bo seveda vplačan tik pred podelitvijo nagrade. Tako Loterija Slovenije omogoča obdarovanje osebe, ki jo imate najraje, skupaj pa boste stiskali pesti, da se vama nasmehne sreča in si bosta privoščila novo hišo, stanovanje, vikend na morju, z avtomobili obdarila celo družino, začela z novim poslom …
Toyota bo nagrajencu za ves teden posodila čisto novega Yarisa, ki je unikatna mešanica progresivne hibridne tehnologije in oblike, ki se odlično znajde v mestu in na odprti cesti. Pri Toyoti vam bodo podarili tudi poln tank goriva. In to ni vse! Ker je sreča najlepša tedaj, ko si jo delimo, bodo podarili tudi slastno večerjo za dva v izvrstni japonski restavraciji.
Zbrane zgodbe lahko preberete TUKAJ.