V sklopu čudovite akcije Ustavi.se in ob povabilu organizatoric ob zaključku le-te smo se na Kmetiji Ježek zbrali iz vseh vetrov in zagotovo ne po naključju. Beseda je tekla o najbolj pereči ali pa najbolj izzivalni tèmi vsakogar izmed nas, ob čemer smo se dotaknili tudi tistega največjega bau bauva, ki je za večino, da ne zapišem vse ljudi in skozi vso zgodovino civilizacije, zaradi neznanja o življenju do sedaj predstavljal bodisi nočno moro, tesnobo, konec lepega, nekaj dokončnega in zelo krojil našo usodo. Smrt.
Čeprav je ga. Zori, ki je mimogrede odlično vodila in povezovala besedo med izbranimi gosti, pozvala, da kakšen komentar lahko prispevamo tudi ostali navzoči, se nisem vstala. Nisem začutila in želela zmotiti posebne atmosfere, ki smo jo ustvarili. Ali pa me je zadržal ob tem še eden, a ne več čuten, strah pred izpostavljanjem in javnim govorom. Vsekakor pa sem začutila po koncu druženja, da z vami podelim, kar pišem v nadaljevanju.
Namreč, na moji poti med zdaj lahko zapišem že kar dolgoletnim raziskovanjem življenja in zelo intenzivnim soočanjem s svojimi iluzijami, ki so zelo krojile moje življenje, sem se zadnja leta (natančneje dobrih 7 in pol let) dan za dnem direktno iz oči v oči soočala z iluzijo smrti in propada in vsemi njenimi spremljevalkami, kot so močna depresija in vsa ostala destruktivna čustvena stanja, nezaupanje v življenje in svetlo prihodnost, smrtonosni strah, nepopisni strah, da mi ne bo uspelo, finančna blokada … Ob tem so mi bili dani tudi zelo izzivalni življenjski pogoji, v katerih mi je bilo odvzeto dobesedno vse. Vključno s tem, da nisem imela skoraj nič energije in nisem bila sposobna ustvarjati, da mi je telo povsem propadlo, vse se mi je na telesu povesilo, uplahnilo, lasje so se posvetlili, potanjšali in izpadali kot za stavo, da ne omenim seveda financ, ki so dobesedno poniknile in sem se prebijala, tudi 2.5 leti v drugi državi, z nekaj ali tudi brez brez eura v žepu, da me je dobesedno odrezalo od odnosov itd.
Moj namen vam ni pisati o detajlih soočanja z iluzijo (več o tem sem zapisala v knjigi ZATE z BOGom je vse mogoče ali Resnica o duhovnosti, ki čaka na zeleno luč na pripravo za tisk), ampak z vami podeliti nekaj spoznanj, do katerih sem se med tolikoletnim prebijanjem skozi največjo temo od teme dokopala.
Najpomembnejše spoznanje od vseh je bilo, da mi v resnici nikoli ne umremo. Zakaj? Ker nismo samo kup kosti in mesa, ampak smo vsemogočna božanska bitja, ki med svojim popotovanjem in raziskovanjem izkušamo tudi zemeljsko dimenzijo skozi telo, ki nam je dano oz. smo si ga za to potovanje in izkušanje izbrali.
Kar torej »umre«, je samo naše telo, ki pripada zemeljski realnosti. To je kot bi šli v trgovino po novo obleko, ko nam stara več ne služi ali pa smo jo prerastli. Smrt je zatorej samo ena od naših številnih iluzij, s katerimi se zbrani na Kmetiji Ježek že uspešno soočamo in jo presežemo tako kot vse ostale.
Do sedaj je veljalo, da jo je nemogoče preseči, kar so praktično dokazali vsi naši predniki. Zakaj? Do nekaj let nazaj je v Vesolju bila na oblasti negativna energija, zato je bilo logično, da se nismo uspeli uspešno soočiti z našimi iluzijami in nas tudi ni podpiralo ustrezno magnetno, zdravilno – energetsko polje, s pomočjo katerega bi iluzije lahko preobrazili. A zgodil se je preobrat in sprememba oblasti, tj. domena prevlade pozitivne energije, zaradi česar imamo Zemljani v tem obdobju zares izjemno priložnost rešiti vse in spoznati ter tudi praktično dokazati, da je za nas zares vse mogoče in se pripraviti za vstop v zlato dobo.
Za nas v povezavi z našim božanskim delom, z božanskim svetom, je v resnici vse mogoče. Ozdraviti sleherno bolezen, rešiti še tako nemogoč odnos in preseči še tako veliko finančno blokado, se povsem regenerirati in pomladiti, najti odgovore in rešitve za sleherni naš problem ali izziv. Zatorej tudi »premagati« smrt oz. jo preobraziti v veliko moč in ljubezen. Pišem v prvi vrsti iz svojih izkušenj.
Naš strah pred smrtjo, iz katere izvirajo vse ostale iluzije, izvira iz našega odklopa od našega božanskega dela, zaradi česar so se nam sčasoma aktivirale do današnjih dni vse ostale iluzije, s katerimi se vsak od nas sooča. Vse to izključno zaradi neznanja o samem bistvu življenja in kako življenje zares živeti.
Trenja v odnosih, kreativna – finančna blokada, čustvene reakcije, vse bolezni, staranje, so samo odraz odklopa od našega božanskega dela, našega izvora. Strah, da nam ne bo uspelo, borba za eksistenco, želja biti ljubljeni, sprejeti, strah pred zavrnitvijo, strah pred propadom, staranje, potreba po dokazovanju …, vseh omenjenih iluzij izvor tiči v odklopu od svojega božanskega dela, zamera do božanskega sveta, do Boga kot našega stvarnika (Bog je enako izrazom Božanskost, Sila, Univerzum, Ljubezen, Kreator, naša Mati/Oče …).
Ko se človek uspe soočiti z največjo temo v sebi, začne zares življenje živeti in ne zgolj ga preživljati. Ob tem pomlajuje svojo življenjsko energijo in premaguje tudi iluzijo staranja – eliksir mladosti. Ni več odvisen od odnosov, hrane ali drugih poživil, vezan na finance in ostale materialne stvari. Ne žene ga več kopičenje financ ali drugih materialnih dobrin, ampak začne pluti s tokom »Go with the flow«, na krilih ljubezni, in na ta način postane najbolj koristen zase in za druge, tudi za živali in ostalo naravo. Ne počuti se več odtujen od drugih, osamljen ali prazen. Nasprotno, v vseh in vsem začne videti čudovitost, ljubezen, božanskost. Napolnjen je z mirom, harmonijo, ljubeznijo, modrostjo, z božanskostjo in le-to lahko vse bolj deli z drugimi. Postane iskreno hvaležen za sleherno stvar in odnos, saj v vsem vidi priložnost za rast in razvoj. Obilje prepozna v vsem, kar mu je dano; od lista solate do zraka in vode, zato ne hlepi po zadovoljitvi in kopičenju materialnih dobrin, po priznanju, odobritvi. »Ne podarja več rib«, ampak zna opolnomočiti tudi druge. Čuti svojo vrednost in vrednost prepozna v drugih. Postane polje zaupanja in nirvane in s svojo pomirjujočo energijo deluje tudi na ostale. Če mi lahko, vsak lahko. Naša največja šibkost je naša največja moč.
Smrt in življenje sta podoben par kot depresija – evforija. Ko se bojimo smrti, bi želeli živeti in ko živimo ter se prebijamo vsakodnevno skozi življenjske izzive, se potihem bojimo propada, neuspeha, konca. Ko uspemo preobraziti svoje strahove ter vsa ostala čustvena stanja in fizične blokade, vstopimo v dimenzijo Tukaj in zdaj. V tej dimenziji samo smo, Jaz sem, ki sem. Vstopimo torej v svojo prvinsko moč, v svoje bistvo, v svojo božanskost.
Če s procesom samozdravljenja ali preobrazbe ne bomo odnehali, bomo ne samo prolongirali življenje, ampak se med drugim tudi presvetlili v druge dimenzije. Kot Inki nekoč. Znanstvena fantastika? Ne, to je naša prihodnost in odraz naše vsemogočnosti.
V duhu živite svojo božanskost vas lepo pozdravljam,
Tjaša Jesenek,
Raziskovalka življenja, intuitivni, energetski, transformacijski prevodnik in coach, pisateljica o tem
E – mail: tjasa.icm@gmail.com