Strah je močan blokator. Strah je prvinsko čustvo, ki nas ohranja, da ne naredimo kdaj kakšne nepremišljene poteze, nas tudi varuje. A kaj se zgodi, ko nas strahovi hromijo v odnosih?
Partnerski odnos med dvema različnima posameznikoma je vedno trgovina. Vsak nekaj da in si vzame. V odnosu si zrcalimo naše čustvene okvare oziroma bolečinska jedra. Pustimo na strani začetno fazo zaslepljene zaljubljenosti, ko projiciramo v partnerja naše iluzije kdo naj bi ta oseba bila. Ko popusti hormonski koktajl in pademo na realna tla, opazimo, da ima naš dragi ali draga tudi določene pomanjkljivosti ali napake. Kaj storiti sedaj?
Strah zaupati partnerju?
Vsak od nas zagotovo pozna strah ponovno zaupati partnerju, če je bil kdaj v preteklosti močno čustveno prizadet spričo nesrečne ljubezni, nezvestobe ali nasilnega odnosa. Strah je ogromen, težek in le z močno odločenostjo dela na sebi lahko premagamo nezaupljivost, pa še to vedno v kotičku srca merimo vsa dejanja partnerja skozi prizmo strahu.
Ko smo v krču strahu, da se nam ne bi ponovila enaka zgodba kot nekoč, pogosto prezremo znake, da sami ravnamo enako kot smo tedaj in žal se skoraj enak scenarij razpadanja odnosa ponovi. Zato venomer poudarjam, kako zelo pomembno je ozaveščeno vstopanje v nov odnos, ki vsekakor mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju, zaupanju, zdravi in dvosmerni komunikaciji, intimnosti in iskanju kompromisov.
Partner kot neuresničeno pričakovanje
Ali sem dovolj dobra za partnerja? Ali mi bo očital kakšno napako iz preteklosti? Kje sem zgrešila? Strah nas podzavestno ovija okoli prsta, zato svetujem, da ozaveščamo lastne strahove, ker nas potem nimajo več v šahu. Lahko se odgovorno odločamo, kar je izjemno pomembno za integriteto posameznika, četudi v odnosu. Najbolj kvalitetni so odnosi, v katerih oba partnerja ohranjata lastno individualnost in obenem negujeta njun ljubeči in spoštljiv odnos, v katerem se sprejemata z napakami a tudi vrlinami in kvalitetami. Za takšen zdrav in kvaliteten odnos je seveda potrebno veliko ozaveščenega dela vsakega od partnerjev na sebi ter nato v kreiranju medsebojnega ljubečega in zadovoljujočega odnosa.
Nezvestoba uničevalka odnosov?
Pogost strah v odnosu je tudi glede nezvestobe. Večina parov ima pravilo, da sta si eksluzivna in da je prevara ultimativno rezanje odnosa v zaupanju, naklonjenosti in intimni bližini. Nezvestoba izjemno boli. Razvrednoti vse kar je bilo sveto. Zato je pogost pojav ljubosumnosti, ki je v resnici strah pred izgubo ljubljene osebe. A kaj, ko je bolestna ljubosumnost izjemno uničujoča za odnos, saj v njej ni prostora za zaupanje in kvalitetno razpravo, pogovor ali če hočete komunikacijo. Ljubosumnost zaslepi razum in racionalno odločanje. V resnici jo vodi strah.
Drama v odnosih
Pri svojem delu v Svetovalnici opažam tudi pogost pojav, ki sem ga poimenovala strah pred biti srečen. Mnogi od partnerjev kar naprej potrebujejo določeno dozo tako imenovane drame v odnosnosti, ki običajno izvira iz primarne družine, ko je bila oseba kot otrok izpostavljena intenzivnim ali če hočete dramatičnim dogajanjem med staršema in je ponotranjila »recept« glede odnosa med partnerjema.
Kot odrasla sedaj nezavedno razvija in igra enak recept, se pravi kreiranje drame, intenzivnosti čustev, reakcij in burne komunikacije. Pravzaprav se v takšnih odnosih pogosto skriva strah pred srečo. Ko bi lahko bil odnos urejen, umirjen in recimo temu srečen, naša opisana oseba najde določen sprožilec, skozi katerega uprizori dramo in si onemogoči biti srečna, mirna in zadovoljna v odnosu.
Kakšne so rešitve glede skupnega imenovalca, strahu?
Predvsem svetujem ozaveščanje naših vzorcev in programov, ki jih imamo vtisnjene v nas spričo odnosov v naši primarni družini. Vsi mi imamo vtisnjene žige, ki smo jih prejeli v ranem otroštvu, pa niso naši, saj so bili kreirani s strani odnosa med našima staršema.
Odgovornost nas kot odraslih ljudi pravzaprav v resnici je, da naše žige preobrazimo v na novo opredeljene programe, ki nam sedaj služijo, ki nas podpirajo in skozi katere zdravo razumsko vemo, da smo sedaj kot avtentični odrasli ljudje odgovorni za lastno aktivno udeležbo v odnosu, tudi v odnosu do sebe.
Torej dragi moji, ustavimo se v hitenju in izkazovanju zgolj lastnega prav, prisluhnimo drugi osebi, zlasti, ker do nje čutimo ljubezniva čustva. Ozavestimo strah in ga prijazno odstranimo saj nam ne služi več. Osredotočajmo se na pozitivne rešitve, dogodke in dinamiko, ki jo navsezadnje kreirate točno vi in vaš partner ali partnerka.
Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva na tel. št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: [email protected].