V svojem življenju sem imela že več ahajev. To so tisti trenutku, ko vse postane jasno. Sprašujem se, kako nisem že prej razumela, prej dojela in spoznala lekcijo, ki mi jo kaže življenje. Vsakič je prišlo tudi nekaj obžalovanja, zakaj sem porabila toliko časa, toliko dragocene energije in izgubila toliko priložnosti. Ko bi le … so besede, ki so se mi takrat prikradle v misli. Spoznanje je postalo zamegljeno s samoobtoževanjem, kako sem bila neumna.
V takih trenutkih si rečem, drugič bom drugače ravnala. Da ne bom več ponovila stare napake. Takrat iskreno mislim, da bom. Pa vendar ponovno pride situacija in znova padem na isto finto. Krog se ponovi, jaz pa ponovno odločena, da je tokrat bilo zadnjič.
Sprašujem se, če se to dogaja še komu. Je še kdo na tem svetu, ki ponavlja iste napake in goji iste stare vzorce, ki ga ne pripeljejo nikamor? Verjetno je še kdo, vendar moj občutek je, kot da sem edina tako smotana.
Zato tokrat pišem to pismo sama sebi, da enkrat za vselej naredim konec z mojimi neumnostmi. Danes si obljubljam:
- Naslednjič si bom, preden bom rekla ja, vzela trenutek in pomislila, ali je to dobro zame ali je dobro samo za drugega.
- Naslednjič bom odložila telefon, ko bo v prostor prišel sin in bom poslušala, kaj bo rekel.
- Naslednjič bom rekla zaprla računalnik v službi, ko bo konec delavnika in ne bom več poskušala naredi VSE.
- Naslednjič bom pustila razmetano hišo in bom psa peljala na sprehod.
- Naslednjič bom ustavila, ko bom ob cesti videla avtoštoparja.
- Naslednjič bom dovolila mami, da pove vse, kar ji leži na duši in ne bom rekla, da se mi mudi.
- Naslednjič bom ostala na kavi pri stari sosedi, čeprav zgodbo o njenem sinu poznam že na pamet.
- Naslednjič bom povedala, ko me bo kaj motilo.
- Naslednjič bom sestri rekla, da jo imam rada. Ne vem, če ona to sploh ve, ker sem jo tolikokrat kregala.
- In povedala bom iskreno, da ne zmorem in da potrebujem trenutke zase. Zato bo kakšna stvar počakala in upam, da bom preživela, ko bom tako postavila mejo.
Rada bi bila več jaz. Rada bi bila bolj zvesta sebi. Rada bi povedala, kar čutim. Zato si rečem ustavi se in pomisli nase, draga moja. Nimaš neomejeno časa. Nisi vsemogočna. In nobene potrebe ni, da bi bila. Lahko si nepopolna in kljub temu se bo našel kdo, ki te bo imel rad. Verjemi.