Prstan
Moja fanta sta prava lisjaka. Če se le da, si v teh časih »osame« prikrojita dan, kot jima ustreza. To pomeni kasnejše (res kasnejše) vstajanje, zoomi, skypi in tisto, kar je pač nujno potrebno za šolo, predvsem pa raziskovanje hladilnika in kreativno iskanje ne ravno lahkih jedilnikov. Vse ostalo, kar zahtevamo odrasli, je zanju več ali manj nepotrebno teženje. Normalno stanje njunih let v kombinaciji z dovolj dobro prilagoditvijo na korona stanje.
V zadnjem času me spomin večkrat ponese nazaj. Razlog zato je dopolnjenih 18 let mojega starejšega sina. Poskušam se spomniti svojih osemnajstih in hitro ugotovim, da sem bila v popolnoma drugačnem razmišljanju, dojemanju življenja. Prvi spomin na ta leta me ponese tja daleč, ko mi je mož – takrat še fant, podaril prvi prstan. Letenje v oblakih in razmišljanje o prihodnosti. Če bi rekla, da sem bila zato bolj zrela od svojega sina, ki se mu po glavi podijo popolnoma drugačne zgodbe, bi bila krivična. Biti zrel v svoji nezrelosti in živeti »nezrelost« takrat, ko je za to čas, je v resnici najbolj zrelo dejanje.
Spomin. Opredeljen je kot način, kako pretekli dogodki oblikujejo prihodnost in naše delovanje v njej. Mišljene so seveda ponotranjene izkušnje, ki so oblikovale delovanje možganov. Več, ko je istovrstnih izkušenj, večja je verjetnost, da se bodo možgani na situacijo odzvali na podoben način. To tudi pomeni, da naša preteklost kroji sedanjost. In kar počnemo sedaj, ustvarja našo prihodnost. Prstan in čustveno stanje v trenutku povezanosti ustvari pozitivno zgodbo, ki se nadaljuje v vedno globjo radost odnosa.
Kaj ustvarjamo sedaj, v času korone? Lahko ustvarjamo pozitivne zgodbe, ki bodo ob vsem hudem tudi one krojile prihodnost? Beremo, da se v času korone na Kitajskem povečuje število ločitev in da se zna pri nas zgoditi enako…kako negativno! Zakaj ne bi razmišljali v tej smeri, da težke izkušnje ljudi zbližujejo, še bolj povežejo. Ko nam je težko in ne vidimo izhoda, lahko na površje priplava tudi občutek, da ničesar v življenju ne smemo zamuditi, še manj pa ne izgovoriti tisto, kar si močno želimo…
Torej, imam navdih. Vsi tisti, ki tiho hrepenite in si želite narediti ta lepi, najlepši korak, naredite to sedaj! Dovoljeno je. Pišimo pozitivne zgodbe, zgodbe ljubezni, da se bomo iz časov korone spominjali posebnih stvari, takih, ki so nam na pozitiven način spremenila življenja. Tega se bomo spominjali in tako ustvarjali prihodnost. Si upate?
Ustavi.se in v komentar zapišite osebo, ki vam veliko pomeni in ji namenite lepo misel. Zraven pripišite besedo »prstan« :). Ker sem pogumna, bom prva to storila sama.
Več o Lidiji Bašič Jančar lahko preberete – https://lidijabjancar.com/