Stiska, kriza, katastrofa… so besede, ki jih lahko vidimo, slišimo in že skoraj vonjamo na vsakem koraku.
Svoje misli težko strnem v nekaj povedih. Vendar sem jih zaradi (moje) lažje orientacije uredila v nekaj sklopov.
Družbena odgovornost
1. Ste opazili, da je v preteklem mesecu bilo ogromno govora o družbeni odgovornosti? Od kar sem slišala za družbeno odgovornost (in že od malih nog poslušam o njej), še nisem slišala, da bi se ljudje tako množično sklicevali na pojem družbene odgovornosti. Vedno sem verjela, da ni toliko pomembno, če o družbeni odgovornosti govoriš, kot je pomembno, da jo živiš. Sprašujem se, če ljudje že ves čas poznajo in vedo kaj pomeni družbena odgovornost?
Srečanje ob posebnih trenutkih
2. S tesnobo sva se uspešno poslovili že pred približno pol leta. Očitno sklenili nenapisan pakt, da se srečava ob posebnih trenutkih. Eden izmed posebnih trenutkov bila tudi “karantena”. Zanimiva je zmožnost naših lastnih misli, ki te spravijo od vrtinca slabih misli, obtožb, žalosti, sumničavosti – vse do optimizma, motivacije, empatije in veselja. Menim, da se v življenju vsaka stvar zgodi z razlogom in pusti (najverjetneje) pozitivne posledice. Na prvi pogled jih sicer (vedno) ne opazimo, morda jih nikoli ne bomo opazili. Ravno te izkušnje nas bodo izoblikovale v osebnost, ki v sebi skriva globino.
Prijatelji
3. Prijatelji. Kaj bi brez njih? Preveč redko se zavemo pomena ljudi, ki bodo nam stali ob strani, ko bo življenje postalo manj znosno, ko bomo potrebovali ramo bližnjega (pa tudi, če bo ta v virtualni obliki) ali ko se bomo morali le pošaliti. Pravim, da so moji najbližji prijatelji moja družina. Ob pomisleku na neverjetne posameznike, ki me obkrožajo, njihove zgodbe in veliko srce, se mi skoraj vedno prikradejo solze v oči.
Dobre zgodbe
4. Zgodbe. V tem trenutku se zavedam, da pravzaprav še skoraj nikoli nisem tako mrzlično potrebovala dobrih zgodb, novic in pozitive, kot jo potrebujem v tem času. Učinek dobrih zgodb je veliko močnejši, kot je bil kadarkoli doslej. Upam, da bomo to lahko uporabili v dober namen in širili dobre zgodbe/prakse/misli tudi v težkih situacijah skozi življenje.
Pravijo, da stvari po 21-dneh postanejo navada. Lahko bi se vprašala, ali nam bo navada postalo bivanje v zaprtih prostorih, stiska in občutek nemoči. Bolj me zanima, ali nam bo v navado prišla samorefleksija, inovativno opravljanje vsakodnevnih nalog, nenehno učenje in skrb za sočloveka?
Danes mineva 24. dan, odkar se je skoraj vso javno življenje ustavilo. Kako dolgo bomo potrebovali, da nam bo v navado prišlo, da si vzamemo čas zase in za bližnje?
Več o družbeni odgovornosti lahko preberete na Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti.