Kaj je tisto, kar nas v težkih trenutkih drži nad gladino? Da ne potonemo?
1. Družina
Pravijo, da si jo izbereš sam. Družino namreč.
Nisem se še odločila, če temu popolnoma verjamem. Zagotovo pa vem, da se vsako leto svojega življenja bolj zavedam, kaj se lahko od svoje družine naučim. Moja družina ni običajna. Je velika, povezana krvno in nekrvno. Včasih nisem s ponosom povedala, da je moja družina velika, da sta oče in mama ločena, da imam dve mačehi, nekdanjo in sedanjo. Krvno polsestro in polbrata ter nekrvno polsestro in polbrata. Dve babici, ki pazita name na zemlji in dva dedka, ki pazita name med zvezdami. Strica in teto ter bratranca in sestrično. Nekdo se je enkrat pošalil, da v kolikor bi celotno družino zbrali na enem mestu, bi skoraj potrebovali nogometno igrišče.
2. Trenutki
Poskušam razumeti, poskušam doumeti. Kako smo lahko tako naivni, da vedno znova pozabljamo na pomembnost trenutkov. Pomembnost bližine. Pomen lepega pogleda in klica. Vedno se pričnemo tega zavedati prepozno, potem pa si rečemo, da bomo od sedaj naprej cenili vse trenutke v naših življenjih.
3. Tehnologija
Gledam stare slike in posnetke, poskušam podoživeti trenutke na slikah, se spomniti nasmehov in pogledov, ki žarijo iz slik. Nenadoma sem neizmerno hvaležna za sodobno tehnologijo. Ne le, ker nam hrani spomine, ampak ker smo z njeno pomočjo lahko blizu z ljubljenimi, čeprav smo (pre)daleč.
4. Svoboda
Pravijo, da se oseba ob smrti osvobodi, da se trpljenje konča. Pravzaprav se verjetno res osvobodi, hkrati pa se osvobodijo tudi njegovi bližnji. Tudi bližnji trpijo, ko vidijo, da je ljubljenemu hudo. Po smrti lahko oseba nekje med zvezdami, kjerkoli verjamemo, da je, žaživi ponovno, osvobojeno. Hkrati pa njegova družina prav tako, čeprav ga vedno ohranja v lepem spominu.
Spustiti, se osvoboditi. Umreti, a hkrati ponovno zaživeti.
5. Beseda
Nekaj besed želim nameniti mojemu dedku, Karlu. »Delo je bilo njegovo vodilo v življenju in vsa leta je z ljubeznijo gradil svoje podjetje. Še bolj kot na podjetje, pa je bil ponosen na svoje otroke in vnuke, ki se ga bodo vedno spominjali s spoštovanjem in hvaležnostjo. Privzgojil jim je vrednote, kot so poštenost, delo, družina, ljubezen in spoštovanje. Vse to je ves čas gojil tudi do vseh drugih in pomagal, kjerkoli je le lahko. Bil je pošten podjetnik in človek, do katerega ljudje še sedaj gojijo globoko spoštovanje. Vedno so ga zanimale novosti in inovativni pristopi v poslovanju. S svojo voljo in odnosom do življenja, je vsem pokazal, da se z majhnimi koraki in poštenostjo v življenju pride daleč.«
V moji mali beležki novih besed in znanj je tudi beseda epohálen. Nekaj, kar ima zelo velik, trajen pomen, predvsem za napredek človeštva.
V mojih očeh so njegova dejanja bila epohalna. Priznam, nisem vedno razumela njegovih pogledov, dejanj ali misli. Vendar sem vedno razumela, da izhajajo iz ljubezni. Vem, da je s svojim srcem, ki je bilo žal preveliko za ta svet, mnogim prinesel ogromno čarobnosti.
Svojim prijateljem ob težkih trenutkih vedno rečem, da morajo biti v življenju vedno vzponi in padci. Kako bi namreč človek lahko dosegel vrhove, če ne začne svoje poti v dolini?