Kalejdoskop življenja vrtimo vsak dan. Vedno znova zavrtimo mozaik trenutkov, ki nam sestavijo novo, drugačno sliko.
1. Trenutek
Trenutki so izmuzljivi. Danes je vse na dosegu roke, vse je »instant« – instant kava, instant testenine, instant glasba in instant fotografije. Postali smo tako sprogramirani, da spominov ne hranimo več v glavi, vendar v naših prenosnih možganih. Lahko rečemo, da ima to dobre lastnosti – lahko namreč vedno znova pogledamo in obudimo na videz pozabljene trenutke. Poseben čar pa imajo po mojem mnenju slike, ki so ovekovečile le en trenutek v času, času daleč nazaj. Ob pogledu na sliko lahko obudimo toliko spominov, da v naši glavi iz ene slike nastane celoten album.
2. Pomoč
Sprašujem se, kako lahko v tem času in tudi v prihodnosti mi (kot osebe) najbolj pomagamo naši družbi? Morda bi lahko začeli s samorefleksijo. Presodimo naša dejanja, preden jih storimo. Presodimo njihov učinek. Ste vedeli, da se nakup vrečke za večkratno uporabo splača samo takrat, ko jo bomo uporabili vsaj 130-krat? Bodimo kritični, presojajmo vsako informacijo in poskusimo svoje mnenje izraziti na konstruktiven način. Poskusimo premisliti, preden izrečemo besede. Saj veste, lepa beseda lepo mesto najde.
3. Gozd
V podrastju gozda najdemo nešteto majhnih dreves. Smo tudi mi podobni tem drevesom? S svojimi sanjami, da v življenju postanemo visoka, močna, stabilna drevesa? Da dosežemo uspehe in svetlobo? Le nekaterim drevesom uspe prirasti do vrha, da ujamejo dovolj svetlobe za preživetje. Prav tako uspe le nekaterim v življenju prirasti do svetlobe, da so srečni in sreče ne igrajo.
4. Želja
Bliža se moj rojstni dan. Na svetu nisem dolgo, vendar v teh nekaj letih sem uspela veliko opazovati, poslušati in občutiti. Kot se spodobi, imam tudi jaz nekaj želja za svoj rojstni dan. Želim si, da se svojih temnih misli in trenutkov ne bi sramovali. Da bi jih znali ponosno nositi na svojih ramenih. Želim si, da bi si ljudje upali občutiti srečo in verjeti vanjo. Da bi se vsak izmed nas čutil vrednega srečnih trenutkov. Da bi znali pomagati drug drugemu, pa tudi če smo le v bližini in v tišini. Želim si, da bi verjeli vase, v svoje sanje in na poti doseganja sanj pomagali tudi drugim, da dosežejo svoje sanje.
Naše ustavljanje zaradi nevidnega sovražnika se počasi ustavlja. Vsaj tako izgleda. V teh nekaj tednih se je vsak izmed nas soočal z različnimi občutki – strahom, negotovostjo, pozitivno, tesnobo, uspehi, neuspehi, izgubami… Verjamem, da se je vsak izmed nas v tem času naučil nekaj novega o sebi. Morda nam je uspelo v naša življenja vpeljati kakšne dobre navade. Zagotovo pa smo se v tem času morali ustaviti, hote ali nehote. Naj nam ustavljanje zase in za druge ne bo več tuje.