»Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor. Zakaj se me je včeraj točno ta misel tako dotaknila, ne vem. Vem pa, da sem v tistem trenutku bila na kolesu in razmišljala o dnevih, ki prihajajo, o moji vlogi v lastnem življenju in integriteti vsakega posameznika.
Postaviti se zase Kako se postaviti zase, ko se ti zdi, da si izgubil samega sebe? To je vprašanje, ki si ga v zadnjih časih pogosto postavljam. Morda je začetek, da pri sebi in v svojem življenju najprej najdemo stvari, ki nas veselijo, bogatijo in osrečujejo. Zdi se mi, da se vedno trudimo biti slišani, ampak ali se enako trudimo slišati samega sebe?
2 ) Smeh Izsek pogovora mojih dveh najboljših prijateljev…
🗣Tina: »Jaz vidim, da imam problem z izsušenimi očmi zdaj med faksom.«
🗣 Anej: »Vidiš, jaz pa zdaj preko online predavanj s tem nimam problema, ker vidim koliko snovi imam za predelat in se kar jokat začnem… imam vedno navlažene oči.«
Zdi se mi, da smo trenutno v času, ko se stvari vračajo v normalnost, hkrati pa še vedno z eno nogo ostajamo v trenutkih strahu in nevednosti. Ob vseh teh trenutkih bi morali nekaj časa nameniti sprostitvi. Naj bodo to tišina, šport, meditacija ali pa smeh.
Bodimo ponosni na majhne stvari v življenju. Smešno, ampak v zadnjih dneh sem najbolj ponosna na nov par 🌱listkov, ki jih je pognal majhen fikus Benjamin, katerega mi ga je podarila prijateljica. 💚 Morda mora vsak izmed nas najprej biti ponosen na par majhnih listkov, ki jih požene v svojem življenju.