Zgodba: Anja Kovačič za Natečaj: #ustavise in napiši
Kolikokrat sem v svojem življenju že slišala: “Vsa čast! Ti si pa upaš!” Ni vse tako enostavno, kot se zdi. Pomembna je ne samo trdna odločitev, ampak tudi odločnost, drznost in stremljenje k cilju. Besede, kako bi bilo, če bi, so pri meni odveč. Sledim pregovoru Če ne poskusiš, ne boš nikoli vedel. Odloči se in naredi korak. Bila sem srečna in zadovoljna v službi, o kateri sem sanjala od 5. razreda osnovne šole. Ne, ni bilo tako pravljično, kot sem si takrat predstavljala da bo. A bila sem zadovoljna. Prišel je trenutek, ko nisem več imela izziva. Nisem ga našla. Pa sem ga iskala. Ker ni bilo vse odvisno samo od mene, sem nekaj časa upala, čakala in vztrajala. Potem sem si rekla: “Čas je za spremembo. Nov izziv. Novo pot.”
Novinarsko poslanstvo sem zamenjala z delom piarovke. Uf, koliko očitkov, da sem izdajalka svojega poklica in podobno. Nihče ni pomislil na vprašanje, kako bom svoje poklicno poslanstvo novinarke lahko udejanjila na drugi strani kamere. Nihče se ni vprašal, koliko poguma je bilo potrebnega, da vse svoje življenje pustiš oziroma ga preseliš drugam. Ne, ni me bilo strah. Za svoja dejanja se nikoli ne bojim. Ker verjamem vase in v svoje odločitve. Ni me bilo strah, ali mi bo uspelo. Ker sem odločna in bom vedno naredila vse, da mi bo. Strah me je bilo le, ali bom našla nov izziv in ali mi ga bo uspelo izpolniti. In sem ga. Če ne bi poskusila, ne bi nikoli vedela. Ta strah bi ostal v meni. Z vsakim premaganim strahom dobim novo moč. Dodatno voljo in energijo za iskanje novih izzivov in doseganje novih ciljev. Zato se ne bojte in si upajte. Upajte si biti drugačni. Upajte si biti vi.
