Terezija se je odzvala na natečaj: Sanje so dovoljene., in zapisala.
Sanjam, da vsaj malo ostane tako, kot je sedaj. Umirjeno. Da ženske opravljamo svoja gospodinjska dela, se skromno prehranjujemo. Da si pomagamo. Da smo solidarni. Da bi bile trgovine odprte vsak dan samo po 5 ur, da se razporedimo, in ne naredimo prevelike gneče. Da bi se navadili, da samo eden družinski član hodi v trgovino, po nakupih za širšo družino, in to samo enkrat tedensko.
Da bi bili polni vrednot, ki so te dni prišle na površje, da si pomagamo.
Sanjam, da moja družina ostane takšna, kot je sedaj, ko smo v karanteni. Odgovorni do situacije, ki je v Sloveniji, igrivi, povezani.
Sanjam, da ne bi denar bil več sveta vladar. Da bi ga bilo ravno dovolj za vse, in da bi bili zraven še iznajdljivi in si kakšne stvari izmenjali.
Sanjam, da bi se vsak med nami potrudil, da bi bil vsaj delno samooskrben.
Sanjam, da bi bilo delo od doma praksa, ne izjema. Da bi vsak med moral znati osnova opravila, ki jih danes za vse nas počnejo v dežurnih službah, in bi morali biti vsi na voljo za pomoč v stiski.
Sanjam, da postane novo življenje realnost, ki temelji na novo pridobljenih vrednotah.
Saj ste napisali, naj sanjam, kajne?
Terezija
Natečaj: https://ustavi.se/natecaj-ustavise-sanje-so-dovoljene/