Vlaganje podjetij v duševno zdravje se obrestuje in prinaša koristi tako podjetjem, kot tudi njihovim zaposlenim, opozarjajo iz društva Ozara ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujejo 10. oktobra.
(Ne)vlaganje podjetij v duševno zdravje se negativno obrestuje
Letošnji svetovni dan je posvečen duševnemu zdravju na delovnem mestu, pomembni temi, ki se je vse bolj zavedajo tudi številni slovenski delodajalci, saj se vse pogosteje govori o povezanosti med negativnim stresom, ki ga povzroča opravljanje določenega dela ter slabim duševnim zdravjem.
Bolniške odsotnosti in zmanjšana delazmožnost zaradi duševnih motenj ter njihovih zapletov predstavljajo velik in težko merljiv neposreden in posreden finančni strošek. Evropska mreža za promocijo zdravja na delovnem mestu (European Network for Workplace Health Promotion) na primer navaja, da v Evropski uniji le-ta letno znaša 136 milijard evrov.
Svetovna federacija za duševno zdravje ocenjuje, da je ta strošek v Evropi še bistveno višji. Zgolj zaradi depresije, povzročene z opravljanjem dela, naj bi ta znašal kar 617 milijard evrov letno. V znesku so zajeti tako izdatki delodajalcev zaradi absentizma in prezentizma (272 milijard) ter izgube produktivnosti (242 milijard), kakor tudi izdatki iz naslova zdravstvenega (63 milijard) ter socialnega varstva (39 milijard). Še bistveno težje pa je oceniti finančne posledice duševnih motenj, ki nastajajo kot posledica poslabšane kakovosti življenja obolelih in njihovih bližnjih.
Vplivi na duševno zdravje na delovnem mestu
Na duševno zdravje na delovnem mestu sicer vpliva več različnih dejavnikov, ki jih delimo na:
- objektivne (na primer ustreznost delovnega mesta, primernost in rednost plačila, pa tudi kakovost zraka, temperatura, hrup in podobni) ter
- psihosocialne.
Med slednje spadajo:
- kvaliteta odnosov s sodelavci in nadrejenimi,
- kakovost komunikacije med njimi,
- zahtevnost delovnega mesta,
- stopnja soodločanja in vplivanja zaposlenih ter
- številne druge.
Verjetno se vsi strinjamo, da globalizacija in komunikacijska tehnologija še prispevata k povečanju stresa, ki ga doživljamo na delovnih mestih. Številna podjetja – tudi slovenska, ki so primorana konkurirati in tekmovati na globalnem tržišču, so bila primorana prilagoditi svojo organiziranost, delovne procese ter delovne navade svojih zaposlenih. Ob povečanem tempu dela, ki ga diktirajo prav številna komunikacijska orodja in kanali, pa postaja zmeraj bolj zabrisana tudi ločnica med zasebnim in službenim življenjem. Zaposlenim je tako vse težje vzpostavljati ravnovesje med službenimi in zasebnimi obveznostmi, kar jim povzroča dodatne psihološke obremenitve.
Svetovna federacija za duševno zdravje v letošnjem poročilu navaja, da študija, opravljena na Japonskem, kaže, da je v lanskem letu zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu kar 32,4 odstotka zaposlenih trpelo zaradi močne tesnobnosti, zaskrbljenosti in stresa. Podatki iz Čila kažejo, da je leta 2011 27,9 odstotka zaposlenih in 13,8 odstotka delodajalcev poročalo o stresu in depresiji, povezani z opravljanjem njihove dejavnosti. Dodajajo, da podobni podatki veljajo praktično za vse ostale države sveta, tudi evropske.
Kako ustrezni sta zakonodaja in poslovna praksa?
Slovenskim delodajalcem sicer Zakon o varnosti in zdravju pri delu nalaga upravljanje vseh vrst varnostnih in zdravstvenih tveganj za njihove zaposlene, vključno s tveganji za njihovo duševno zdravje. Vse več se jih zaveda pomena vlaganja v duševno zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih. Tega se zavedajo tudi v Ozari.
Kako postopajo v Ozari?
Poleg spoštovanja omenjenih zakonskih obveznosti je Ozara kot ena izmed prvih humanitarnih organizacij pridobila certifikat Družini prijazno podjetje. Le-ta njenim zaposlenim omogoča številne prednosti in ugodnosti, katerih skupni imenovalec je zmanjšanje stresa in skrbi, povezanih z usklajevanjem družinskega in službenega življenja.
V sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici – Zvezi tudi opozarjajo
»Delodajalci si morajo prizadevati ne le za dobro delovno storilnost zaposlenih, temveč v prvi vrsti tudi za pozitivno mikroklimo v podjetjih in organizacijah, saj s tem ugodneje vplivajo na duševno zdravje svojih zaposlenih. Manj je anksioznosti, manj stresnih situacij in posledično manj absentizma,«
je povedal Darko Loncnar, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici – Zvezi.
»Negativno delovno okolje lahko povzroči težave sprva na telesnem zdravju, nato pa se te preslikajo v motnjo v duševnem zdravju, ki se lahko kaže kot zloraba psihoaktivnih snovi, anksioznost in depresija.
Medicinske sestre so ključne pri preventivnem in zdravstveno vzgojnem delovanju na področju dejavnosti za zmanjševanje depresije in anksioznosti, zato jih je za suvereno delovanje treba opolnomočiti z dodatnimi znanji. Prav tako je pomembno izvajanje dejavnosti proti stigmatizaciji duševnih motenj na vseh ravneh zdravstvenega varstva, tako med pacienti kot zaposlenimi. V prvi vrsti je treba upoštevati pravice in dolžnosti pacientov, ob tem pa se morajo medicinske sestre na svojih delovnih mestih počutiti varne. Vse institucije v zdravstvenem varstvu bi morale imeti sprejeto politiko ničelne tolerance do nasilja, ki bi jo morali poznati vsi zaposleni,«
je zaključil Loncnar.
Aktivnost Ozare za večjo ozaveščenost
Še več, ker Ozara deluje na področju duševnega zdravja in se zato še toliko bolj zaveda pomena promocije duševnega zdravja na delovnem mestu, se je ob finančni pomoči fundacije FIHO in podpori podjetja za digitalni marketing Agencija Goclick, odločila za izvedbo e-mail kampanje. Z njo želijo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja slovenske delodajalce opomniti, da vlaganje v dobro duševno zdravje zaposlenih prinaša številne koristi tako njihovim podjetjem kot tudi njihovim zaposlenim.
Poleg tega bodo v teh dneh v Ozari – sami ali v sodelovanju z drugimi partnerskimi organizacijami – organizirali več različnih dogodkov izobraževalne, družabne in kulturne narave.
Več informacij o dogodkih vam je na voljo na spletnem naslovu www.ozara.org.
Statistični kazalniki:
- 10% zaposlenih je kadarkoli koristilo bolniški stalež zaradi depresije.
- 36 delovnih dni je v povprečju izgubljenih zaradi ene epizode depresije.
- 50% oseb z depresijo je nezdravljenih.
- 94% trajanja epizode depresije zaznamuje bistven upad kognitivnih funkcij kot sta npr. težave s koncentracijo in motnje spominskih funkcij.
- 43% delodajalcev si želi boljših zakonodajnih rešitev na tem področju. Zaposleni namreč težko spregovorijo o svojih duševnih težavah na delovnem mestu, čeprav nanje nihče od nas ni imun.
(vir: Svetovna federacija za duševno zdravje)