Zgodba: Sabina Zalar za Natečaj: #ustavise in napiši
#ustavise je reklo telo, da je preprečilo samouničenje. Srce je burno razbijalo že zadnjih 24 ur, pritisk v glavni je naraščal do nepojmljivih razsežnosti, nisem mogla misliti, govoriti, pomniti. Bala sem se, da bom umrla. To je bil zlom. Oči sem si zatiskala pred opozorilnimi znaki, kot so pozabljivost, razdražljivost, nespečnost, ukrivljanje prostora, nenadne vrtoglavice, težave pri vožnji, nezmožnost koncentracije, pretirano poseganje po slanih in sladkih prigrizkih, povečanje telesne teže, vnetje kože, izpadanje las, zanemarjanje družabnih stikov, popolna izolacija, sarkazem, itd.
Izgorevala sem.
Izgorevala sem. Zaradi strahu, da nisem dovolj dobra, strahu, da me ljudje ne bodo sprejeli, če ne bom izpolnila pričakovanj, ali tistih, ki sem si jih samo predstavljala …Tako močno me je gnal, da sem se trudila čez vse meje. Z nenehnim delom sem bežala pred svojimi strahovi.
Nekoč … Danes …
Upočasnila sem življenje, sledim svojim potrebam, željam in nič več prisilam. Zadovoljna sem z majhnimi dosežki, veselim se drobnih stvari, razvila sem občutek lastne vrednosti in okrepila samopodobo…na prvo mesto sem postavila skrb zase, prehrano, sprostitev in druženje. Med njimi vzdržujem harmonijo in se počasi izvijam iz krempljev sindroma izgorelosti. Zelo počasi.
Ni bližnjic, ni zdravil in spremljajo ga vmesni padci. Zaležeta samo sprejemanje in potrpljenje. #ustavise … prepoznaj opozorilne znake in prepreči zlom.
