Ujeti v prestrašenem telesu
Življenje s spominom prestrašenega telesa prinaša pomanjkanje občutka varnosti, kar še dodatno povečuje občutke strahu in nam onemogoča živeti svobodno življenje znotraj sebe in v odnosih.
Življenje s spominom prestrašenega telesa prinaša pomanjkanje občutka varnosti, kar še dodatno povečuje občutke strahu in nam onemogoča živeti svobodno življenje znotraj sebe in v odnosih.
Čeprav naj bi ženske po tradiciji veljale za »šibkejši« spol, pa skrivamo v sebi vendarle izjemno moč, drugačno moč, saj ne pravijo zaman, da ženska podpira tri vogale hiše.
Kdorkoli bere te vrstice … Vedi, da si vreden ljubezni, sposoben, lep, unikaten takšen kot si. Zaslužiš si dobro življenje, ne da te nekdo tlači in ponižuje, saj vsak človek ima dušo in duša zaboli.
Ko sem v zgodnjih štiridesetih nenadno ostala brez moža zaradi srčnega infarkta, sem mislila da se mi je podrl svet.
Najprej mora stanovanje zadovoljiti osnovne potrebe po higieni, pripravi hrane, spanju. Osebno noto vedno dodajo osebni predmeti.
Najbrž vsak svoj drugi zapis pričnem s stavkom, ki bo morda marsikomu zvenel znano in nekoliko klišejsko: “Danes, ko je tempo življenja tako hiter …”.
V zadnjih letih, ko tudi zaradi let vodno bolj občutim s tem pa raste tudi zavedanje, da tako telo kot um rabita odklop, se vedno večkrat znam ustavit in si reči, zdaj pa dovolj.
Mene je bilo tega tako strah, da mi je šlo na bruhanje. Z leti in racionalizacijo strahu, mi je dandanes zgolj neprijetno. Prav tako kot nisem mogla prenašat …
V prvi vrsti je izgorelost posledica odnosa do sebe, ki je tako slab in škodljiv, da pogosto pripelje do popolnega psihofizičnega zloma. Izgorelost je telesna bolezen, ki ima svoje izvore v psihi posameznika.
Bala sem se, da bom umrla. To je bil zlom. Oči sem si zatiskala pred opozorilnimi znaki, kot so pozabljivost, razdražljivost, nespečnost, ukrivljanje prostora, nenadne vrtoglavice, težave pri vožnji …