Pot v tujino in nadaljevanje 1. zgodbe

Zgodba: Jernej Golob za Natečaj: #ustavise in napiši 

Hladnega januarskega jutra je napočil dan, dan ki je bil popolnoma drugačen od vseh ostalih. Bil je dan odhoda v tujino, natančneje na Tajski otok Koh Phangan. Bili smo polni mešanih občutkov, kajti zapuščali smo vse kar smo do sedaj poznali, zapuščali smo dom. Prevevali so nas občutki strahu pred neznanim, občutki nemoči, strah pred prihodnostjo. Zapuščali smo svojo cono udobja v upanju na svobodnejši in srečnejši jutri.

28 urna pot na Tajsko je bila zelo naporna, še posebej za najino dvoletno hčerko. Da dolgo zgodbo skrajšam, prvi trije meseci so bili naporni meseci privajanja na drugo kulturo in na visoke temperature.

Vendar pa so bili ti trije meseci ključnega pomena in so neverjetno pripomogli k osebnostni rasti. To je bil čas privajanja na drugo okolje ter spoznavanje samega sebe in svojih zmožnosti. Način življenja in razmišljanja je prišel v popolnoma druge sfere življenja, kot smo ga poznali do sedaj.

Ljudje zmoremo mnogo več kot mislimo,  da lahko. Osvobodili smo se načina življenja, kot smo ga poznali do sedaj. Ugotovoli smo, da smo živeli življenje na podlagi stališč in pričakovanj drugih ljudi in okolice. Prvič v življenju sem začel spoznavati svoje prave vrednote in začel ceniti življenje kot samo. Osvobodil sem se hitrega tempa življenja, ki vodi do mentalne izgorelosti zaradi pre-razmišljanja in preobremenjenosti.

Ugotovil sem, da sem živel življenje v prihodnosti in ne v sedanjosti. Vse kar resnično šteje je TA trenutek. Vse kar obstaja, je TA trenutek. Na podlagi dobrega počutja v danem trenutku, se lahko razvije boljši jutri. Če živiš za boljši jutri živiš v prihodnosti in ta trenutek bo vedno živel v prihodnosti. Temu rečemo iskanje sreče, zato pa, USTAVI SE in živi v trenutku.

Naše življenje je vsak dan poglavje zase. Ko imaš odprte oči in si v danem trenutku vidiš stvari, ki jih prej nisi opazil, spoznaš ljudi, ki so bili prej samo bežne silhuete, zaplešeš ob živi glasbi, ki si jo prej poslušal samo od daleč.

Naš odhod v tujino je bila najpametnejša poteza, ki smo jo lahko naredili. Živimo življenje na visoki vibraciji in si ne pustimo, da bi negativizem vstopil v našo družino. Obkrožamo se z pozitivnimi ljudmi in govorimo pozitivne stvari. Pogovori o politiki, dejanjih drugih ljudi, pomanjkanju, travmi in drami, so debate ljudi na nizki vibraciji.

Kot je nekoč rekla Eleanor Roosevelt:

“Great minds discuss ideas, average minds discuss events, small minds discuss people.”

Za nas televizija ne obstaja več, kar nam podari več časa za preživljanje v naravi. S partnerko sva ustanovila svoje podjetje, ki temelji na osebnostni rasti in raziskovanju zavesti. Dobila sva odličen odziv ljudi, kar nama je dalo potrditev, da sva na pravi poti. Hčerka Neža, sedaj stara dve leti in pol hodi v vrtec in se druži z otroci vseh narodnosti. Govori tudi malo tajsko, angleško in rusko. Resnično se počutimo, kot da je tukaj naš dom.

Ne verjamem, da se je naša pot ustavila na tem otoku. Kam nas bo življenje popeljalo v prihodnosti, ne vem, ampak trenutno smo tukaj srečni. Ugotovili smo, da dom ni nujno tam kjer se omejiš na lokacijo ampak je tam kjer si srečen, to pa je lahko kjerkoli na našem prelepem planetu. Za konec še lahko povem, da sem tukaj na otoku dobil inspiracijo in napisal knjigo z naslovom prebudi se. Nikoli si nisem predstavljal, da bom napisal knjigo, ampak je nastala iz čiste inspiracije.

Kakšno modrost lahko rečem bralcu tega članka, hmmm… USTAVI SE in živi v danem trenutku. Večkrat, ko se boš ustavil in in globoko zadihal, bolj se boš zavedal prave vrednosti danega trenutka.

Objemčki in pozdravčki 🙂
Neža, Barbara in Jernej

Preberite tudi:

3. osebna zgodba: Barbara, Jernej in Neža