Katarina Hölzl: Čas je enako življenje
Spusti idejo o času. Prenehaj obvladovati čas. Obvladuj svoj um in odprla se ti bo nova dimenzija bivanja.
Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik
Ustaviti se je treba ravno zaradi na začetku omenjenega boljšega razgleda. Če hitiš, ga ne vidiš. Mi pa ga potrebujemo, vsak dan, da jasneje vidimo zakaj živimo.
Leonida in Albert Mrgole
Ni si treba vzeti ure časa, dovolj je trenutek, da moj sogovornik začuti, da sem tukaj zanj. Trenutek nič ne stane, njegova vrednost pa je neprecenljiva.
O smrti – našem pokopu in veliki priložnosti
V sklopu čudovite akcije Ustavi.se in ob povabilu organizatoric ob zaključku le-te smo se na Kmetiji Ježek zbrali iz vseh vetrov in zagotovo ne po naključju. Beseda je tekla o najbolj pereči …
Strah me je bilo, če bom splavala iz bolezni
Sem kronološko v sredini štiridesetih let in usoda ni pometla z mano, temveč me je dala na preizkušnjo – lahko se začnem ukvarjati z življenjskim planiranjem, ne glede na to, kakšna pogorišča sem pustila za sabo.
Čak nije problem ni pasti, ako to niko neće vidjeti
Najveća i najdublja tamnica, u koju čovjek sam sebe zatvara, je strah. Dođe iznenada, kao vrisak iznutra, kao žestok alarm u čovjeku koji će nekad da ga zaledi, nekad natjera na bijeg.
Kabinet razsvetljenja
Edini cilj je bil odpisati test, da se bodo končno lahko posvetili bolj pomembnim stvarem kot so prijatelji in družina in razumljivo tudi razpravam o puloverjih ter petju pesmi.
Kdo pravi, da moram vse storiti danes?
Kot da se v letih zgodovine razvoja nisem ničesar naučil. Ne upoštevam, da telo potrebuje počitek, da obstaja čas, ko stvari rastejo in čas, ko se rast ustavi. Pozabljam, da so v življenju lepi in grenki trenutki.
Izgorelost in depresija: črno-beli nesporazum, ki izvira iz otroštva
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je ta hip resno depresivnih 350 mio ljudi, to je 5% svetovnega prebivalstva. V Sloveniji je enako. Lahko govorimo o epidemiji? Lahko o porastu in zaskrbljujočih številkah?
Vedno sem hitel, a zamujal, dokler …
Jokam, ker se težko spopadam s tem. Jokam, ker boli. Jokam, ker ne morem verjeti, da se je to zgodilo meni. Meni, ki sem bil vedno nasmejan, dobre volje, poln energije in zagona.