5. osebna zgodba – Taja Albolena
In tako sem skozi svoje življenje vozila vedno hitreje v upanju, da bom lahko pred vsem tem nekako pobegnila.
In tako sem skozi svoje življenje vozila vedno hitreje v upanju, da bom lahko pred vsem tem nekako pobegnila.
Začne se s preprostim dejanjem: ustavi se. Da se začutiš. Da si odpočiješ. Da si tvoje telo, um in duša oddahnejo od pritiskov zunanjega vpliva nanj.
S svojo ljubeznijo do teka navdihujeta mnoge, da ponovno najdejo stik s svojim telesom in naravnim gibanjem.
A resnično živimo in delamo samo za soboto ALI nedeljo, da smo vsi skupaj? Neža pa raste in se razvija iz dneva v dan.
Stopenj izgorelosti je več, največ pa lahko storimo, če jo pravočasno prepoznamo in se ustrezno odzovemo nanjo.
V zadnjih letih je superhrana postala pravi trend, vendar se pojavlja vprašanje, ali je res tako super?
Ko se ustaviš, s tem daš nov zagon tistemu, s čimer se ukvarjaš; ko zastaneš, pomisliš na prijatelje, na svoje, na naravo, na karkoli, pomembno je, da se ti misli odpočijejo in pogled najde točko, ki te poboža.
V rubriki [Hej, Ti, ustavi se] sporočamo navdihe posameznikov, kaj je njim vredno, da se ustavijo.
Tako pomembno si je vzeti minutko zase, le zase, da se napolnimo, da občutimo trenutek, pogledamo v nebo in se napolnimo z njegovo brezkončno lepoto.
Mateja nam je zaupala svojo zgodbo o občutkih, da ne more več in depresiji, ki ji je jemala voljo do dela in življenja.
