Ko se vse podre kot domine …
Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
Vsi imamo notranjega kritika. To je glas znotraj nas, ki nam šepeta, da nismo dovolj pametni, močni, sposobni, talentirani, privlačni, izobraženi. S tem prebuja dvom in nezaupanje v naše moči in sposobnosti. Del nas je prepričan, da nas ta glas varuje, zato mu verjamemo. Vendar notranjega kritika lahko tudi utišamo!
Vrvež ob vpisu na fakulteto je obetal najbolj burno obdobje mojega življenja. Od takrat sem želela vedeti, kje na družbenem zemljevidu se nahajam.
Nova jutra so prihajala in z njimi se je vedno znova rojevalo hrepenenje. Govorili so ji, da je tam nekje drugačno življenje; ji dopovedovali, da je na koncu tunela vedno luč, toda njeno srce je prekrivala noč, in v noči je tako zelo težko verjeti v svetlobo.
8. 2019 je minilo 3 leta od najhujše noči v mojem življenju… Bila sem stara skoraj 25 let, ko sem nič hudega sluteč odšla na zabavo. Drugi dan pa sem se zbudila ob fantu, ki sem ga poznala le na videz.
Ali je vaša komunikacija prežeta z empatijo, potrpežljivostjo, sposobnostjo razvijanja dialoga in kreiranja idej ali je bolj odločna, drzna, usmerjena v akcijo in konkretizacijo? Logična. Brez olepšav in pretiranih čustev?
Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.