Spoznavajmo svoje senčne plati in odpustimo
Za tisto, kar je v življenju največji dosežek, naše zadovoljstvo, se je treba potruditi. Če se malo pošalim, …
Za tisto, kar je v življenju največji dosežek, naše zadovoljstvo, se je treba potruditi. Če se malo pošalim, …
Anka je imela diagnozo neozdravljive bolezni in čas njenega odhoda se je nezadržno približeval. S tem pa je rastel tudi njen strah.
V mnogih literaturah je stresni odgovor zložen v predalčke – stopnja ena, dva, tri itd. Vendar to je le teoretična interpretacija stresnih reakcij, ki pa se od posameznika do posameznika razlikuje.
Zavedanje širšega družinskega konteksta vzorca potlačenja strahu nam daje možnost notranje biološke in psihološke osvoboditve ter omogoča, da potlačenega strahu ne prenašamo na naslednje potomce.
Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.
Vam je znano? Po treh urah intenzivnega dela se zgodi: »Uf, zdaj pa rabim pavzo. Skodelica kave se bo kar prilegla, da si napolnim moči.«
Tiščanje v prsih, ki ni povezano z bolezenskim stanjem, pogosto povezujemo s tesnobo. S tiščanjem v prsih nam telo sporoča, da se je v njem nakopičilo preveč tesnobe, in da moramo nekaj narediti.
V zgodnjem odnosu doživljamo občutke psihološke nevarnosti tedaj, ko v odnosu z bližnjimi ni varno izražati občutkov strahu.
Stran popači in zabriše človekovo dojemanje realnosti. Različni obrazi strahu in tesnobe dajejo lažni občutek, da je situacija bolj resna in/ali ogrožujoča, kot v resnici je. Tisti, ki ga je strah, postane ujet v svojem telesu.
Občasna tesnoba je tako normalna sestavina našega življenja; zaznamo jo lahko pred pomembno odločitvijo ali pa, ko stojimo pred vrati nadrejenega, ki nas je poklical na sestanek.
