Nam lahko urejene spalne navade pomagajo premagovati vsakodnevni stres? Se sploh zavedamo, da se o lastnih spalnih vzorcih sploh ne sprašujemo? In da smo spanje kot osnovo našega zdravja začeli zasmehovati? Še več: zakaj v motnjah spanja ne prepoznamo alarma, ki ga ne smemo ignorirati?
Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
Vsakodnevno beležimo, da je komunikacija na eni strani vzrok in na drugi tudi rešitev za mnoge probleme v družbi, tako v družini, med partnerjema, prijatelji kot tudi na delovnem mestu.
Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podprlo javno pobudo, saj pristna in odprta komunikacija v praksi pomeni pogoje za uresničevanje strateških usmeritev ministrstva in Vlade pri uresničevanju svojih ciljev.
Vsi imamo notranjega kritika. To je glas znotraj nas, ki nam šepeta, da nismo dovolj pametni, močni, sposobni, talentirani, privlačni, izobraženi. S tem prebuja dvom in nezaupanje v naše moči in sposobnosti. Del nas je prepričan, da nas ta glas varuje, zato mu verjamemo. Vendar notranjega kritika lahko tudi utišamo!
Naši predniki so jih delili ob ognjišču, danes jih prebiramo na telefonu. Življenjske zgodbe in izkušnje nas popeljejo v posebni svet in nas bogatijo. Povejte nam vašo in mi vam obljubimo, da ji bomo prisluhnili.
Vrvež ob vpisu na fakulteto je obetal najbolj burno obdobje mojega življenja. Od takrat sem želela vedeti, kje na družbenem zemljevidu se nahajam.
Nova jutra so prihajala in z njimi se je vedno znova rojevalo hrepenenje. Govorili so ji, da je tam nekje drugačno življenje; ji dopovedovali, da je na koncu tunela vedno luč, toda njeno srce je prekrivala noč, in v noči je tako zelo težko verjeti v svetlobo.
