Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je ta hip resno depresivnih 350 mio ljudi, to je 5% svetovnega prebivalstva. V Sloveniji je enako. Lahko govorimo o epidemiji? Lahko o porastu in zaskrbljujočih številkah?
Jokam, ker se težko spopadam s tem. Jokam, ker boli. Jokam, ker ne morem verjeti, da se je to zgodilo meni. Meni, ki sem bil vedno nasmejan, dobre volje, poln energije in zagona.
Strah, s katerim se psihiater najbolj pogosto srečuje, je strah pred zdravili in samo psihiatrijo. Včasih je ta strah tako velik, da je oseba pripravljena tvegati vse, tudi svoje življenje, samo, da bi se izognila zdravilom in obisku psihiatra.
Delala sem po 28 ur na dan, če je bilo treba, bila sem zahtevna do sebe in drugih. Pogosto sem imela glavobole, a …
Človek je zelo posebno bitje. Živi, kakor da ne bo nikoli umrl in umira, kot da ni dobro živel. Šele v času, ko je njegovo življenje v nevarnosti, ugotovi, da si ni vzel časa za pomembne stvari.
Za tisto, kar je v življenju največji dosežek, naše zadovoljstvo, se je treba potruditi. Če se malo pošalim, …
Ugotovil sem, da sem živel življenje v prihodnosti in ne v sedanjosti. Vse kar resnično šteje je TA trenutek. Vse kar obstaja, je TA trenutek.
Rekel je: »Gospa, med potjo sem premišljeval, kako se življenje lahko tako kruto poigrava s človekom. Zdaj mislim drugače.«
Anka je imela diagnozo neozdravljive bolezni in čas njenega odhoda se je nezadržno približeval. S tem pa je rastel tudi njen strah.
Z znanjem za življenje in vsakodnevnim delom na sebi sem se uspela osvoboditi tudi največjih frustracij in strahov
