Potlačen strah nezavedno prenašamo na potomce
Zavedanje širšega družinskega konteksta vzorca potlačenja strahu nam daje možnost notranje biološke in psihološke osvoboditve ter omogoča, da potlačenega strahu ne prenašamo na naslednje potomce.
Zavedanje širšega družinskega konteksta vzorca potlačenja strahu nam daje možnost notranje biološke in psihološke osvoboditve ter omogoča, da potlačenega strahu ne prenašamo na naslednje potomce.
Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.
Klečanje na zemlji me približa tej Materi kot nič drugega. Bolj jo duham, bolj jo čutim, globlje zakopljem roke v prst, bolj se ji poklonim.
… sledi faza psihoterapevtskega odpravljanja notranjih “moram” prisil, s spoznanjem, da se je nesmiselno do konca gnati za doseganje povečini ne lastne sreče in le kratkotrajnega zadovoljstva zase, ki bo trajalo samo dotlej …
Vam je znano? Po treh urah intenzivnega dela se zgodi: »Uf, zdaj pa rabim pavzo. Skodelica kave se bo kar prilegla, da si napolnim moči.«
Člane Združenja manager smo vprašali, kako uravnavajo čas namenjen delu in čas namenjen sprostitvi.
S strahom oz. s tesnobo sem se v svojem življenju srečala že v času svojega otroštva. Odraščala sem v družini, kjer bilo ustrahovanje in psihično nasilje pogosto prisotno s strani mojega očeta.
Tiščanje v prsih, ki ni povezano z bolezenskim stanjem, pogosto povezujemo s tesnobo. S tiščanjem v prsih nam telo sporoča, da se je v njem nakopičilo preveč tesnobe, in da moramo nekaj narediti.
Ko je sestra oddrsala naprej v tistih škripajočih natikačih, sem globoko izdihnila, zajela sapo in vstala.
S plezanjem dosežemo oboje – pobeg od ponorelega sveta v naravo, pod vznožje skal nabitih z energijo ali v zavetje plezalne dvorane, misli in telesno moč pa usmerimo le k enemu cilju.