Avtor: anja

Ko pomislim, kaj bi me v tem trenutku najbolj osrečilo, se najprej spomnim na dogodek izpred parih dni.

Tom Veber, svobodni umetnik in kulturni delavec pravi: “Izčrpan sem, zmeraj težje najdem ravnovesje med delom in prostim časom. Kot svoboden umetnik je moje delo, in posledično s tem povezan zaslužek, velikokrat podvrženo negotovosti.”

Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.

»Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.

Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od kod izvira hrana in na kakšen način je pridelana ali predelana.

Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez razloga.

Zdi se, da počasi prehajamo nazaj na stare tirnice življenja, pa vendar vsakega izmed nas v mislih spremljajo skrbi in tegobe, ki so povezane s trenutno situacijo.

Biti zrel v svoji nezrelosti in živeti »nezrelost« takrat, ko je za to čas, je v resnici najbolj zrelo dejanje.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pripravili akcijo za ozaveščanje širše slovenske javnosti o lokalni ekološki hrani, o tem, kako je pridelana in predelana ekološka hrana, kaj potrošniku zagotavlja zeleni znak za ekološko živilo, pa tudi o koristnosti zauživanja ekoloških živil in podpori slovenskim (lokalnim) ekološkim pridelovalcem in predelovalcem.

Kalejdoskop življenja vrtimo vsak dan. Vedno znova zavrtimo mozaik trenutkov, ki nam sestavijo novo, drugačno sliko.