Bolezen me je naučila, da nikoli nisi sam
Človek je zelo posebno bitje. Živi, kakor da ne bo nikoli umrl in umira, kot da ni dobro živel. Šele v času, ko je njegovo življenje v nevarnosti, ugotovi, da si ni vzel časa za pomembne stvari.
Človek je zelo posebno bitje. Živi, kakor da ne bo nikoli umrl in umira, kot da ni dobro živel. Šele v času, ko je njegovo življenje v nevarnosti, ugotovi, da si ni vzel časa za pomembne stvari.
Za tisto, kar je v življenju največji dosežek, naše zadovoljstvo, se je treba potruditi. Če se malo pošalim, …
Ugotovil sem, da sem živel življenje v prihodnosti in ne v sedanjosti. Vse kar resnično šteje je TA trenutek. Vse kar obstaja, je TA trenutek.
Rekel je: »Gospa, med potjo sem premišljeval, kako se življenje lahko tako kruto poigrava s človekom. Zdaj mislim drugače.«
Anka je imela diagnozo neozdravljive bolezni in čas njenega odhoda se je nezadržno približeval. S tem pa je rastel tudi njen strah.
Z znanjem za življenje in vsakodnevnim delom na sebi sem se uspela osvoboditi tudi največjih frustracij in strahov
Takratna izguba službe in nenadna smrt očeta so me pretresli do temeljev. V vrtincu zame že tako prehitrega življenjskega tempa, ki me je pogoltnil, in dodatnega šoka nisem mogla več dihati …
Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.
Klečanje na zemlji me približa tej Materi kot nič drugega. Bolj jo duham, bolj jo čutim, globlje zakopljem roke v prst, bolj se ji poklonim.
Člane Združenja manager smo vprašali, kako uravnavajo čas namenjen delu in čas namenjen sprostitvi.
